Najlažji način, da študent postane hacker svoje kariere takoj na začetku

Študenti se večinoma ne zavedajo, kakšno neverjetno prednost imajo na trgu pred vso ostalo delovno silo. Fora je v tem, da študent lahko pride do katerega koli podjetja hoče.

Mogoče je fora tudi v tem, da so se pričakovanja trga tako znižala, da z odprtimi rokami sprejme vsakega študenta, ki je proaktiven in pripravjen kaj dati od sebe brez da bi v startu pričakoval vodstveno pozicijo:) Tudi vse več vodstvenega kadra, ki ga poznam, velikokrat jamra, da ima težave s študenti, ker nočejo delati in/ali niso motivirani.

Nazaj k tezi, da lahko študent pride do katerega koli podjetja hoče. V času, ko sem bil še aktiven član Management Groupa, smo kar precej sodelovali s podjetji; predvsem smo organizirali dogodke, kamor smo povabili podjetja oz. njihove predstavnike ali pa smo se pogovarjali z njimi za sponzorstva dogodkov.

Ena stvar, ki sem se jo takrat naučil: nobeden v startu ne zavrne študenta.

Ko si del proaktivne študentske organizacije, kakor je recimo Management Group, in se pogovarjaš s podjetjem, takoj pokažeš 3 stvari:

  • si proaktiven;
  • ponujaš vrednost brez da bi takoj hotel kaj v zameno;
  • v glavi si si razpucal, da študij in teorija nista vse, ampak da si je treba tudi “umazati roke” in it v divjino pridobivat praktična znanja in spretnosti.

To pa je nekaj, kaj ne? Druga alineja definitivno ne pomeni, da bi moral delati zastonj, pomeni samo to, da moraš kot študent najprej pokazati svoje znanje in voljo do učenja. Kako po kontaktu s podjetjem zapelješ odnos in prideš do sodelovanja je stvar konteksta, vendar si si naredil odlično izhodišče za prihodnje pogovore.

Medtem ko je omenjena organizacija odlično odskočišče, obstaja še več bližnjic in taktik, kako pridobiti zanimanje ciljnih podjetij. Ena taka je recimo, da pišeš blog. Druga, da seminarske naloge, ki si jih pisal na faksu, pošlješ relevantnim podjetjem. Tretja … nebo je meja.

Ni potrebno veliko, samo volja in iznajdljivost.

Turizem v Sloveniji – zapravljena priložnost, nesposobnost ali ohranjanje miru?

Denis Oštir je danes objavil fotko jezera Žovnek in dodal, da bi Avstrijci iz tega naredili vrhunski resort. Zelo verjetno res. Dodal je še: “Turizem, kot strateška prioriteta države, pa te fore.”

Takih primerov je malo morje. Tudi npr. presihajoče Cerkniško jezero kot znamenitost v svetovnem merilu obiščejo zgolj lokalci in tisti, ki se tam znajdejo po naključju ali naredijo domačo nalogo, kaj se da pogledat na Notranjskem.

A težava še zdaleč ne leži samo v državi. Naloga države ni umetno podpirat poslovnih modelov, ki ne zdržijo. Niti si tega ne more privoščiti. Poglejte banke npr. Naloga države je zgolj omogočiti možnosti za proaktivno podjetniško okolje. To pa se ne nanaša samo na turizem, ampak na celotno gospodarstvo. Recimo gradbena dovoljenja, soglasja za gradnje in na sploh poenostavljene postopke npr. potrebujejo tudi v visokotehnoloških panogah ali pa v kmetijstvu (npr. namakalni sistemi!).

Zraven pride tu še kreditiranje, davčna politika itd. Skratka država se mora zgolj odločiti, ali bo svojim državljanom omogočala delati posel. To ne pomeni, da mora dajati subvencije in imeti razvite bajne sheme, kajti če ima v tem primeru turistična destinacija dobro razvit poslovni model, bo denar prišel sam od sebe. Prišli bodo vlagatelji, prišli bodo gosti.

Največja težava so ljudje sami. Velikokrat si niti ne želijo imeti turizma poleg svojega dvorišča. Radi bi imeli samo mir. Tujega nočemo, svojega ne damo. Tudi če bi od tega lahko vsi živeli bolje. Na Cerkniškem jezeru npr. so bili zatrti praktično vsi poskusi turizma s strani okoliških prebivalcev.

V podpiranju zgornje trditve bi lahko našel še kopico argumentov; začenši z že skorajda pregovorno obupno ravnijo storitve za stranke.

Tako da preden s prstom kažemo na državo, se je potrebno vprašati: ali si Slovenci sploh želimo turizma in turistov?

 

Dobrodelnost – podariMalico

podarimalico_top

Vse prepogosto slišimo, da so otroci lačni. To je dejstvo in stanje, ki ne bi smelo obstajati. Otroštvo je le najbolj nedolžno in čisto obdobje v življenju otroka, na katerega naj bi imel lepe spomine. Na srečo tisti, ki jim je najtežje, lahko računajo vsaj na solidarnost ljudi, če se že država ne zna sistematično lotiti tega problema.

Še najbolj zadane izjava slovenske učiteljice: “Na začetku svoje učiteljske poti sem jih učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih.”

S ciljem, da se v največji možni meri omili to stanje, je nastal projekt podariMalico. Vesel in ponosen sem, da sem del tega projekta in del ekipe eAsistenta, ki je v sodelovanju z ustanovo Danu Filantropija, omogočila ta projekt. Sodelujoči organizaciji si od donacij ne vzameta nič in sponzorirata vse stroške izvedbe projekta.

Podari malico

Zaenkrat je odziv super. Vsak mesec dobri ljudje donirajo več tisoč malic za lačne otroke. Projektu pa se je pridružilo tudi več znanih osebnosti, ki so postali ambasadorji projekta podariMalico.

Long story short - odklikaj zdaj na www.podarimalico.si in doniraj, kolikor lahko ali pa pošlji SMS s ključno besedo PODARI5 na 1919, projektu pa lahko nameniš tudi del dohodnine

Naj bo učenje edina skrb otrok.

Sprijazniti se

voda

Danes zjutraj sem se zalotil, da sem se kar preprosto sprijaznil s tem, da hladna voda v kuhinji teče počasi. To se dogaja, že od kar živim v tem stanovanju in nisem naredil še nič okoli tega. Beri naprej »

Začeti sam pri sebi

gotballs

Da je vse v kurcu, je ena glavnih tez, ki jih lahko slišiš dandanašnji. A vendarle mislim, da le ni vse tako črno. Najlažje je seveda okriviti drugega. Oblast, šefa ali pa celo svojo ženo ali moža. Težje pa se je vprašati: “Kaj lahko sam naredim, da bi bilo bolje?” Beri naprej »

Dan na slovenskih avtocestah

ceste-feat

Blondinka, ki se nalepi na zadnji odbijač in ti kaže fakiča, voznik, ki te komaj prehiti in ko mu to uspe, pred tabo na voznem pasu spusti plin, poltovornjak, ki začne tik pred tabo prehitevati brez smernih kazalcev, Beri naprej »