Kar naj bi sicer bilo samoumevno – pa vendarle očitno ni – je, da je internet zgolj eden od komunikacijskih kanalov in hkrati tudi platforma, na kateri tečejo tudi družbeni mediji. Temu priča tudi podatek, da je v aprilu 2009 od 50 največjih oglaševalcev v Sloveniji, samo 27 oglaševalo na internetu (Vir: Marketing Magazin, Mediana IBO). Razlogov za to je več, skupni imenovalec pa je pomanjkanje znanja tako na strani podjetij, kot tudi agencij. Ne glede na cilje oglaševalskih kampanj, bi zaradi cenovne ugodnosti in velikega dosega podjetja morala bolje izkoriščati ta kanal.
Trženje na spletu ima več oblik, ena od teh je prisotnost v družbenih medijih. Glede na to, da je to relativno nov način komuniciranja podjetja s svojimi potencialnimi strankami, se še vedno pojavlja vprašanje: zakaj naj bo podjetje sploh prisotno v družbenih medijih?
Osnovno poslanstvo družbenih medijev je komunikacija in deljenje informacij med uporabniki, v to komunikacijo pa se lahko učinkovito vpletejo tudi podjetja. Glavni razlog, zakaj bi to storila, je: ker je trženje komunikacija z ljudmi in ker so tam ljudje zbrani na enem mestu in ker je to edina oblika učnikovite dvosmerne komunikacije.
1. Dostop do informacij
S prisotnostjo v družbenih medijih podjetje dobi dostop do informacij o kupovalnih navadah potrošnikov, percepciji blagovne znamke podjetja, konkurenci in podpori strankam (povratne informacije ali podpora sama). Te informacije so ključne pri sprejemanju poslovnih odločitev.
2. Boljša prepoznavnost blagovne znamke
Družbeni mediji so v bistvu orodja, ki jih podjetje lahko doda k komunikacijskemu spletu. Po eni strani omogočajo distribucijo sporočila podjetja tisočim uporabnikom, hkrati pa omogočajo naravno 1:1 komunikacijo. V tem pogledu lahko podjetje razvije dobre odnose z vplivneži (opinion makers, influencers) – blogerji, novinarji, stranke, zaposleni,… – torej ljudmi, ki igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju podobe podjetja.
Poleg tega pa je v tem trenutku še relativno lahko graditi blagovno znamko v družbenih medijih, ko še ni take gneče, ko so stvari še precej nove in ko lahko uspe skoraj karkoli, kar narediš.
3. Stik s strankami, zaposlenimi in poslovnimi partnerji
Družbeni mediji omogočajo podjetju, da način komunikacije prilagodi vsaki skupini posebej, kar pomeni ponudbo relevantnih informacij in posledično večji interes ter vključenost pri sooblikovanju strategije podjetja. To pa se na koncu odraža v povečani učinkovitosti komunikacije. Ob tem velja poudariti, da je izredno pomemben občutek strank podjetja, da podjetje dejansko skrbi zanje in njihovo zadovoljstvo ter da jih nekdo posluša. Nenapisano pravilo velja, da bo nezadovoljna stranka povedala o podjetju veliko več ljudem kot zadovoljna stranka.
4. Sodelovanje in diseminacija informacij
Wikiji in online skupnosti omogočajo sodelovanje v smislu izmenjave informacij oz. vsebin. Odnosi, ki se razvijejo wikijih in online skupnostih lahko živijo znotraj in zunaj podjetja. Nekatera podjetja uporabljajo wikije za podporo projektnemu managementu, druga podjetja uporabljajo forume, da dobijo povratne informacije o npr. novih produktih ali pa uporabljajo druge oblike orodij za sodelvoanje z zunanjimi razvijalci in poslovnimi partnerji.
5. Bogatejša uporabniška izkušnja
Družbeni mediji že sami po sebi omgočajo pretakanje in arhiviranje videa, brskanje po galerijah fotografij, poslušanje podcastov, itd. Povezovanje in deljenje povezav je preprosto in omogoča dostop zunanjim virom, označevanje (tagging) pomaga organizirati informacije in pomaga hitrejše iskanje vsebin.
Razne raziskave so si složne v rezultatih, da imajo uporabniki interneta rajši multimedijsko izkušnjo kot pa branje gore besedila na spletni strani. Predvsem video prispeva k temu, da so uporabniki na strani dlje in predvsem vpliva na nakupovalne odločitve.
6. Metrika
Karkoli delaš že delaš, ne moreš vedeti, kako uspešen si, če tega ne moreš izmeriti. Podjetje mora pri merjenju svojih akcij uporabljati tako neposredno merljive mere, kot so prihodki, pridobljeni kontakti potencialnih strank, število članov v skupini, število komentarjev, frekvenca deljenja vsebin, povezave, citati, kot tudi posredne, kot je percepcija blagovne znamke ali interes in vključenost ljudi v to blagovno znamko. Orodja za merjenje učinkovitosti akcij v družbenih medijih so še v povojih, trenutno pa prednjačita Radian6 in Buzzlogic. Vsekakor pa je to v primerjavi z ostalimi mediji, tradicionalnimi najbolj merljiv. Tako podjetje dobi veliko hitrejšo povratno informacijo, kako dobro se produkt/storitev obnese na trgu.
7. Nadzor nad podobo podjetja v javnosti
Podjetje lahko s prisotnostjo oz. vpletenostjo v družbenih medijih dejansko nadzoruje podobo podjetja oz. blagovne znamke v javnosti. Seveda pod pogojem, če se tega loti sistematično in pametno. Dejstvo je, da se bodo ljudje o podjetju pogovarjali v vsakem primeru, na strani podjetja pa je, ali se bo vpletlo v ta pogovor in sooblikovalo sporočilo, ki se širi med ljudmi. Nadzor v tem kontekstu torej ne pomeni cenzure ali česarkoli podobnega, pač pa se nanaša uravnavanje podobe podjetja.
8. Pogovor
Avtorji so v Cluetrain manifesto že leta 2000 dobro razložili filozofijo družbenih medijev, ki gre nekako takole:
On the Internet, markets are getting more connected and more powerfully vocal every day. These markets want to talk, just as they did for the thousands of years that passsed before makret became a verb with us as its object.
The Internet is a place. We buy books and tickets on the Web. Not over, through, or beside it. … The Net is a real place where people can go to learn, to talk to each other, and to do business together. It is a bazaar where customers look for wares, vendors spread goods for display, and people gather around topics that interest them. It is a conversation.
Avtorji so torej očitno zelo natančno predvideli, kako bodo Facebook, YouTube, Twitter, MySpace ipd. spremenili način komunikacije. Družbeni mediji so dejansko (uporabljeni primerno) najbolj blizu pravemu orodju za učinkovit 1:1 pogovor med največjimi podjetji in tisoči ljudmi, s katerimi podjetje posluje.
Zaradi same dostopnosti tako interneta kot družbenih medijev, lahko vsak sodeluje. Še več, praktično enako količno pozornosti oz. dosega (števila ljudi, ki vidi neko vsebino) lahko dobi otrok, ki naloži video na Youtube ali pa CNN. Posledično to pomeni, da lahko že en sam človek bistveno vpliva na to, kaj se govori o podjetju. Glede na to, da je diseminacija vsebin tako preprosta, pa lahko zadeva dobi neslutene razsežnosti.
Nenazadnje pa je bistvenega pomena seveda to, da je podjetje odkrito, da govori resnico, da je v komunikaciji naravno in da so vsebine, ki jih deli z uporabniki, za njih koristne in jim prinašajo vrednost. Ne glede na vse pa mora podjetje komunikacijo operativno izvajati iz podjetja. Ne agencije ali svetovalci, pač pa njegovi zaposleni. Prvi so tu samo zato, da pomagajo postaviti strategijo, medtem ko morajo jiti zaposleni v jarke in si umazati roke. Seveda je dela veliko, ampak koristi so potem lahko veliko večje. Skratka delo v družbenih medijih mora biti v opisu delovnega mesta.
Pa še to: čeprav ni govora o družbenih medijih, pa ta pomemben koncept vpletanja v pogovor, ki teče med ljudmi, (in timingu) piše tudi edini marketinški guru v Sloveniji.
9. Scale your caring
To frazo je skoval Gary Vaynerchuk, ki je postavil tezo, da naj bi podjetje in njegovi zaposleni po več ur na dan preživeli na search.twitter.com in spremljali, kaj se govori o podjetju v tem primeru na Twittru. Caring je tu mišljen kot skrb za podjetje in njegovo podobo. Z orodji, kot je iskanje po Twittru, pa lahko to skrb dejansko učinkovito udejanimo in dobimo konkretne rezultate, ki služijo kot podpora za odločanje in omogočajo hiter odziv in vpletanje v pogovore.
10. Ciljanje
Ljudje s članstvom v družbenih medijih ponavadi pustijo veliko svojih podatkov, kar pomeni, da taisti mediji to lahko izkoristijo za prikazovanje prilagojenih vsebin za določene skupine uporabnikov. To v istem kontekstu pomeni tudi možnost natančnega doseganja ciljnih skupin in posledično višjo stopnjo odzivnosti na komunikacijo, glede na to, da način te komunikacije podjetje prilagodi vsaki skupini posebej.
Ta zapis je navdihnjen po knjigi Joela Postmana: SocialCorp in bo tudi del moje diplomske naloge, ki bo svojo premiero v prihodnjih zapisih v karseda veliki meri doživela tule.