Ljudje velikokrat razmišljamo v okvirih, ki si jih postavimo sami. S tem se omejujemo in tako po nepotrebnem zmanjšujemo našo kreativnost. Najboljši mislijo drugače. Majhno postane veliko, šibko postane močno in tisto, kar se sicer zdi nedojemljivo in nemogoče, je naenkrat zelo očitno in preprosto.

Iščete iglo v senu? A ni vendar očitno?

Najboljši izstopajo.

Ste manjši? Pa kaj.

Znani Think big.

Pa dober pridelek, dragi moji.

Naredite tisto, kar se zdi nemogoče.

Ne komplicirajte. Rešitev je velikokrat bolj preprosta, kot si mislite.

Nisem si mogel pomagati…zakaj me ta situacija spominja na slovenske študente? Namig: zbudite se, ljudje!

Ob tako “silni” konkurenci dandanes včasih zadostuje zgolj to, da pokažeš tisto malo aktivnosti…

Za konec še moja najljubša scena iz filma 300. Stvari se vedno lotevajte z obilico cinizma in humorja.

Torej, nekaj ključnih besed - pogum - upati si več kot drugi, misliti širše, brez nepotrebnega kompliciranja, cinizem in humor.

Včeraj sem bil na predavanju Roberta Roliha. Takih dogodkov se je vedno dobro udeleževati iz naslednjih razlogov:

• če predava priznan strokovnjak, ki s svojimi storitvami dela 800k € prometa na leto, potem ima gotovo kaj pametnega povedati;
• tudi če gre čez temo predavanja bolj površinsko, kar je razumljivo za zastonjske dogodke in z upoštevanjem, da se na takih dogodkih hitro znajde tudi konkurenca, boš še vedno zvedel nekaj stvari, ki te bodo opomnile na najbolj očitno (da, še enkrat). Vsi pa vemo, da se s ponavljanjem stvari zelo dobro vtisnejo v spomin in nato če se le da v dejanja;
• taki dogodki so izredno dobra priložnost za networking, ker na njih srečaš ljudi podobnih interesov, s katerimi lahko zelo verjetno pride do sodelovanja, doseganja sinergij in win-win situacij.

Še par ključnih nasvetov:

• ljudje, hodite na take evente, mrežite se, delajte si network. Ljudje ponavadi raje jamrajo, češ da nimajo vez in da jim je zato težko v življenju. No shit, Sherlock.
• zastavljajte vprašanja, vprašajte vse, kar vas zanima, ker predavatelj je zato tam - da vas kaj nauči in da odgovarja na vaša vprašanja - da, zato je tam in zaradi ničesar drugega (pustimo vnemar samopromocijo)
• po predavanjih okupirajte predavatelja in ga izprašajte še kake druge teme, ki so tipa bolj ena na ena, ki se mogoče ne tičejo čisto predavanja, ampak ima pa strokovnjak znanje o tem. To je tudi odlična priložnost, da dobite delo, če ga potrebujete. Vodilni kadri in strokovnjaki ljubijo samoiniciativnost. Tako da že s tem, da se pokažete pred njimi in rečete, jaz bi pa delal/a pri vas, naredite okoli 75% dela. Na enem od VIP večerov sem bil osupel, ko je Branko Drobnak sedel praktično sam sredi Kiberpipe, družbo mu je delalo par entuziastov. Kolikokrat v življenju ima večina ljudi priložnost srečati človeka tipa Branko Drobnak ali Robert Rolih, če hočete. Tu ni poanta postaviti omenjena dva na prestol, pač pa pokazati, da priložnosti (in denar) ležijo na okoli, sam pobrati oz. zgrabiti jih je treba.

Okej, za vse, ki ga še ne poznate, kdo je Robert Rolih? Robert Rolih je podjetnik, s podjetništvom je začel že med študijem na EF, študiral je marketing in nekega dne “dobil preblisk” in v A bloku v 3. letniku EF začel ustanavljati svoje prvo podjetje. Trenutno je direktor podjetja Uspeh, ki producira tržno usmerjene spletne strani, to podjetje pa je lastnik blagovne znamke Panta Rei, ki skrbi za razvoj mehkih znanj pri podjetnikih in managerjih. Vizija podjetja je globalno usmerjena in po Rolihovih besedah naj bi v 10 letih prišli do prve slovenske franšize. Good luck, Robert!

Odziv je bil izredno dober, kar navdaja z optimizmom. Rolih je začel predavanje z vprašanjem Zakaj bi radi naredili dvakrat več kot drugi v istem času? Večina odgovorov je bila v stilu a) ljudje bi si želeli več prostega časa, b) več bi spali c) več zaslužili. Večina pa kar najraje vse troje naenkrat. Torej, vsak ima nek svoj razlog, zakaj bi rad naredil več v istem času, vendar se je najprej treba vprašati - koliko je naš čas vreden?

Den ganzen Beitrag lesen…

Blaž Kos na svojem blogu govori o inoviranju. Pri tem bi njegovo misel malce razširil.

Pri govoru o inovacijah pridemo glede na nekatere vire do podatkov, da je v bistvu 90% inovacij ali neuspešnih ali neizkoriščenih. Govorimo o inovacijah, ki pomenijo popolnoma nov produkt ali storitev. Tudi v preteklosti se je večina podjetij usmerila na razvoj popolnoma novih produktov in storitev. Tak pristop se je izkazal za uspešenega v dokaj malo primerih.

Produkti Coca-Cole npr. ob samem lansiranju niso bili posebej uspešni, ampak so uspeh dosegli čez čas, Microsoft je redkokdaj prvi pri razvoju novih storitev in Dell ni zrasel, ker bi svojim strankam nudil boljše računalnike kot konkurenca.

Popolnoma novi produkti in storitve redkokdaj ustvarjajo vrednost sami po sebi, v bistvu je sama inovacija le ena od mnogih področji inoviranja. Prav tako pa ima to področje najbolj neugodno razmerje med uspehom in neuspehom. Torej, kam se usmeriti?

Na primer v inoviranje v smislu uporabniške izkušnje; najboljši prodajnik pri Porscheju je njegov lastnik. Tako je uporabniška izkušnja za Porsche najbolj pomembna. Porsche ne dela samo dobrih avtomobilov. IKEA prav tako ne dela samo poceni pohištva.

Zmagovalci inovirajo na mnogih drugih področjih – npr. prodajni kanali, poslovni modeli, partnerstva in povezave, uporabniška izkušnja,…

Majhna podjetja naj inovirajo na področjih, kjer so njihovi veliki tekmeci šibki in od tega lahko izredno veliko pridobijo, še posebej, ker bodo večji tekmeci te inovacije težko kopirali.

Seth Godin je napisal dober post o načrtovanju, lansiranju in urejanju/popravlanju.

Torej, kako je bilo včasih: ustvari - uredi - lansiraj

Kako je sedaj: ustvari - lansiraj - uredi - lansiraj - ponovi.

To je nekako tudi postala sama logika te dni, še posebej v internetu. Vse več projektov se lansira še prej, ko so dejansko dokončani. In potem se sproti ureja in lansira in to je nek ponavljajoč se proces. Zadnji tak primer je denimo Noovo, novi projekt Andreja Nabergoja. “A simple solution to a big problem” Okej. Se včlanim. In potem? Me obvestijo, ko bo kaj za pokazat. Dobra. Teaser.

Po drugi strani, če dobro opazuješ, vidiš, kaj drugi delajo dobro in tudi kakšne  napake delajo. Večina ponavlja svoje napake, zato ne rastejo, preprosto zato, ker niso tako organizirani, ker nimajo prave organizacije, ki bi to zmogla narediti. Seth govori o Squidoo-ju, storitvi, kjer lahko promoviraš sam sebe ali svoje podjetje. Tam uporabniki vsebine ustvarjajo, jih takoj lansirajo in potem urejajo. Tisti, ki znajo dobro opazovati, napak ostalih ne ponavljajo in so zato boljši.

Podoben princip velja za celoten internet.  Tisti, ki načrtujejo in načrtujejo in razvijajo svoje storitve/produkte/poste do popolnosti bodo vedno v zaostanku za tistimi, ki lansirajo svoj “thing” takoj in se sproti učijo.

Nauk: ne razmišljajte preveč, ko se vam nekaj utrne, to naredite. Pomembno: ne samo razmišljajte, ampak naredite.

Veliko zapisov se bo začelo v stilu “xx stvari za to in to”. Zakaj? Ker imajo ljudje radi sezname. Ker so urejeni in lahki za prebavit in razumet. Druga stvar je ta, da ima človek malce večjo kredibilnost, če drugi vidijo, da zna štet.

Prva objava iz serije seznamov je 15+ start-up pravil. Torej prej ko začnete, ali pa če ste že, znajo priti prav. Povzemam jih s Facebook skupine Web 2.0. Objavljam jih zaradi tega, ker vsebujejo praktično vse, kar mora podjetnik vedeti, ko se loteva svojega spletnega podjetniškega projekta. Večina jih velja tudi za “offline” projeke. Poleg tega so nekatere dokaj zabavne. Če imate account, se pridružite skupini.

1. Tvoja ideja ni nova. Izberi katerokoli idejo, vsaj 50 ljudi se je je domislilo pred tabo. Čimprej preboli to, da mogoče le nisi tako presunljivo smart in naredi klik v glavi, da ideja sama po sebi ne pomeni nič, če ni uresničena, ali drugače: tudi če že obstaja 50 enakih produktov, je tvoj lahko boljši. Ko smo izbirali ime blagovne znamke za naš prvi projekt, smo bili sprva vsi navdušeni nad imenom Omnia Group. Dokler ni nekdo od nas zadevo vtipkal v Google in Ajpes in razočarano ugotovil, da je samo v Sloveniji blizu 50 entitet z besedo Omnia v imenu. Torej je nekaj na tem. Nadalje, na slovenskem trgu tudi že obstaja več oglasnikov za rabljene avtomobile, kljub temu gre Avtocenter.si s svojo tehnologijo in tržnim potencialom dlje in postaja vse močnejši. Vendar bo potrebno še veliko izvršnosti in truda, da bo prišel tja, kamor si želimo. Na vrh.

Den ganzen Beitrag lesen…