Ta post je navdihnil Seth Godin, gre za odličen email checklist, ki bi ga moral prebrati in upoštevati vsak, ki je kdajkoli poslal ali bo poslal email. Dovolil sem si ga prevesti in dodati par svojih komentarjev. Prosim, upoštevajte ga.

1. Ali bo email namenjen samo eni osebi? Če ja, ali poznaš to osebo? Res? Je ta oseba že kdaj odpisala/odgovorila? Če ne, premisli, ali res hočeš poslati ta email.
2. Ali je ta oseba neposredno odgovorna za to, kar hočeš od nje? Je decision maker? Ali ima dejansko karkšnokoli povezavo z emailom, ki ga pošiljaš? Preveri prej!
3. Če bo namenjen več ljudem, si razmislil o tem, kdo so, ali jih poznaš?
4. Ali si dal prejemnike v polje za skrito kopijo? Oz. a bi vsi prejemniki želeli deliti svoj email naslov z vsemi na seznamu? Če bi katerikoli rekel ne, je nujna uporaba skrite kopije.
5. Ali pošiljaš masovni email v imenu podjetja ali katerekoli druge organizacije (novice, promocija,..)? Nujno uporabi skrito kopijo, ker ta email lista spada med sredstva tega podjetja ali organzacije. Nočeš, da bi se s tem kdo okoristil, a ne? Ali na drug način: ljudje na tem seznamu so se odločili, da ti zaupajo ta mail in ti si jim nekje gotovo obljubil, da ga ne bo posredoval nobenemu drugemu. Drži obljubo!
6. Ali je vsaka oseba na seznamu dejansko privolila, da hoče prejeti ta email?
7. Ali to pomeni, da če tem osebam ne bi poslal emaila, bi se pritoževali nad tem? Če se ne bi pritoževali, jih zbriši s seznama. Bi lahko koga izpustil?
8. To npr. tudi pomeni, da ni v redu, če pošlješ masovni mail vsem blogerjem samo zato, ker imajo blog. Premisli, kakšen je dejanski namen tega emaila.
9. Seth je tudi avtor termina marketing z dovoljenjem, tu gre za pričakovana, osebna in relevantna sporočila ljudem, ki jih dejansko želijo prejeti. Nikjer ni govora o tebi kot pošiljatelju in tvojih potrebah. Preden pošlješ email, se vprašaj, kako bi se počutil, če bi ga sam prejel.
10. Ali bo poslan email od resnične osebe? Če bo, ali bo odgovor prišel natančno k tej osebi? Če ne, to spremeni/uredi.
11. Če gre za prvi mail tej osebi/podjetju (cold-call email) in si prepričan, da bo email dobrodošel in si prepričan, da ni spam, potem se ne opravičuj. Če se moraš opravičiti, potem je to spam in odziva ne boš deležen ali pa bo ta ne preveč prijeten zate.
12. Si jezen? Če si, shrani email med osnutke in se vrni k njemu čez eno uro.
13. Ali bi sporočilo lahko bolje povedal s telefonskim klicem? Kakšna vrsta komunikacije bi naslovniku najbolj ustrezala? Kako bi se lahko najbolj učinkovito pogovorila?
14. Če misliš, da boš v zvezi z določeno zadevo moral poslati še kak email (npr. popravki na spletni strani ali v kakem dokumentu), poskušaj počakati s tem emailom, bodi temeljit in zberi vse informacije v 1 (en) email. Nekaj 10 različnih emailov o isti zadevi ni nekaj, kar bi si sam želel, mar ne?
15. Ali si dal v polje za skrito kopijo svojga nadrejenega? Če si, kaj se bo zgodilo, če prejemnik to izve, kako se bo počutil?
16. Ali je v emailu karkoli, kar ne želiš, da bi videla policija, mediji ali šef? Če je, izbriši.
17. Ali je katerikoli del emaila napisan z velikimi črkami? Če je, premisli še enkrat (ali dvakrat) o tem.
18. Je email napisan v pisavi črne barve in normalne velikosti?
19. Ali so v nogi emaila (podpis) tvoji kontaktni podatki? Če niso, jih dodaj. Ime in priimek, telefon, kjer si večino časa dosegljiv, email, spletna stran.
20. Ali je v emailu kakšna vrstica podobna tej: prosim, reši planet in ne natisni tega emaila? Če je, premisli o tem, da bi bil gozdar ali pa se pridružil društvu za zaščito planeta.
21. Ali bi email lahko bil krajši? Ali so v emailu kakšne nepotrebne informacije?
22. Če moraš poslati datoteko ali če si v emailu omenil, da pošilljaš datoteko, ali si jo dejansko tudi pripel zraven? Preveri!
23. Si zraven pripel datoteko, ki je velika (5MB+). Če si, pojdi na Google in v vrstico za iskanje vpiši nekaj v smilu “pošiljanje velikih datotek” (”send big files”) in razmisli o možnostih, ki so na voljo (da, precej jih je) in da, naslovniku olajšaš življenje.
24. Ali pošiljaš veliko datotek? Daj jih prej v eno mapo in uporabi program za stiskanje datotek (Winzip, Winrar,…). Če je znotraj mape več map, jih smiselno poimenuj, tako da bo prejemnik takoj vedel, kaj je v kateri mapi.
25. Ali bi datoteke, ki si jih pripel, lahko bolje izpadle kot (PDF)? Prejemniki mogoče nimajo MS Worda ali pa pošiljaš docx (Office 2007) verzijo, ki ni kompatibilna z doc (Office 2003). Če dokument ni namenjen urejanju in nisi prepričan ali ma prejemnik isti program, pošlji priponko v splošno sprejetem formatu (npr. PDF)
26. Ali so v besedilu emaila kakšni smileyji? Ikone, karkoli barvitega, kar skače in utripa? Premisli o tem!
27. Ali posreduješ email od koga drugega? Če je temu tako, ali bi pošiljatelj to odobraval?
28. Ali posreduješ kaj o veri (svoji ali katerikoli drugi)? Če ja, izbriši.
29. Ali posreduješ informacije o virusih, dobrodelnih akcijah, potencialnem nategu? Če ja, uporabi Google in preveri, če je to dejansko res. Ne posreduj emailov, kjer bo Microsoft dal vsakemu $200 (ker ne bo) ali kjer bo Facebook brisal profile zaradi prenasičenosti in zato zbira informacije (Facebooku bi šlo finančno sicer lahko bolje, vendar imajo še vedno res dovolj prostora za vse) ali pa kjer do konca svojega življenja ne boš več videl svetlega dneva, če ne boš tega emaila posredoval vsem svojim naslovnikom. Informacije v takih emailih niso resnične, so nateg in iritirajo ljudi. Pametnejši med slednjimi nato začnejo dvomiti v tvoje intelektualne sposobnosti.
30. Ali si pritisnil gumb “odgovori vsem” (reply to all)? Ali mora vsaka oseba na seznamu videti tvoj odgovor?
31. Kdaj pošiljatelj pričakuje tvoj odgovor? Preveri in se drži termina. Posebno pomembno, če je od emailov odvisen tvoj posel. Think twice, act fast.
32. Če gre za nujno zadevo, prijazno napiši, do kdaj potrebuješ odgovor. Če odgovora v razumnem roku ni, premisli, o smiselnosti emaila. Če je email smiseln in si prepričan, da je šel pravi osebi, spet prijazno povprašaj, kako pa kaj. Tudi sicer, bodi jasen in ko kaj potrebuješ, to jasno napiši.
33. Ali citiraš izvirno besedilo na ustrezen/primeren način? Je odgovor nedvoumen in razumljiv?
34. Si pognal čez email preverjanje besedila (spellchecker )? Si postavil prav vejice? Posebno pomembno, če pošiljaš email nekomu, ki je občutljiv na slovnico.
35. Če je email objava za medije, si prepričan, da bo prejemnik vesel emaila? Ali pa samo izkoriščaš asimetrično naravo emaila - zastonj za pošiljanje, draga investicija časa za branje in brisanje?
36. Ali so v nogi emaila kakšna animirana, utripajoča, skakajoča bitja? Don’t.
37. Je na koncu dolgo pravno obvestilo? Zakaj? Če mora nujno pisati nekaj v tem smislu: “To elektronsko sporočilo in morebitne priloge vsebujejo poslovno skrivnost in so namenjene izključno naslovniku”, potem teh informacij ne pošiljaj po emailu.
38. Če mora pisati “Vsebina tega sporočila ne odraža nujno uradnega stališča družbe.”, potem za to uporabi zaseben email naslov.
39. Ali je besedilo v zadevi jasno, razumljivo in daje vedeti, kaj bo v emailu in bo omogočilo, da se email razvrsti npr. v pravo mapo?
40. Če bi moral plačati 1€ za pošiljanje tega emaila, bi plačal?

Iziviren post si lahko preberete tukaj.

Karkoli pač že delaš, se vedno lahko vprašaš: “Ali delam prave stvari?” Prave stvari naj bi bile tiste aktivnosti, ki imajo neposreden (pozitiven) učinek na to, kar je tvoj posel ali pač cilj, ki ga hočeš doseči. V primeru, da še ne veš, katere te stvari so, si je smiselno postaviti prava vprašanja. Nekaj primerov:

• Če padeš izpit, ne razmišljaj, kaj vse si zaje*** in kako se ti je zgodila največja krivica na svetu, ampak se vprašaj: kaj moram narediti, da ga bom naslednjič naredil?
• Če misliš, da na področju, na katerem študiraš, ni služb, se vprašaj: kaj lahko naredim, da podjetja (ali ustanove), ki so moji potencialni zaposlovalci, brez mene ne bodo mogli več živeti naprej? Ali pa še bolje: kaj če bi zaposloval, namesto, da bi bil zaposlen?
• Če misliš, da imaš premajhno plačo, se vprašaj: ali je to prava služba zame? Nadalje: Kaj lahko naredim, da bom imel večjo? Kdo odloča o moji plači, tj. s kom se lahko pogajam za večjo? Kakšne argumente imam, da lahko zahtevam večjo plačo?
• Če te zavrne stranka, ko ji nekaj hočeš prodati: Kaj sem naredil tu narobe (testiraj, make a research!) in kaj moram narediti, da bo naslednja kupila? Sem v pravem poslu?
• Ko si v dilemi med eno in drugo aktivnostjo, se vprašaj: katera bo več prinesla k uresničitvi mojih ciljev in katera je bolj nujna za to?
• Ali res hočem piti in potem voziti ter s tem tvegati svoje življenje in življenje okolice?
• Če misliš, da si debel, ne utrujaj svoje okolice z jamranjem, “Šit, kok sm debel” (ja, vemo), ampak se vprašaj, kaj lahko naredim, da bom shujšal?
• Ko naletiš na problem ali ti, kaj ni všeč, ne jamraj, ampak razmišljaj, katere so stvari, ki jih moraš narediti, da boš rešil problem. Če ne veš, vprašaj. Če drugi ne vedo, uporabi Google.

Na koncu si vedno odvisen samo od sebe. It’s your choice.

V življenju si je bojda dobro postaviti prioritete in na podlagi teh zastaviti cilje ter jih nato doseči. Drugo vprašanje je, kakšno ceno za to plačamo. Sledi kratka šala, ki govori o prioritetah Slovencev. Meni je prav, avto naj kar ostane na vrhu seznama ;)

V nebesih se srečajo trije frišni angelčki. Pogovarjajo se, kako je kateri umrl.

Prvi: “Jaz sem iz Italije. Kupil sem si Ferarija in se zapeljal z njim v prepad! Zlomu avto, zlomu sebe, zdaj sem pa tu.”

Drugi: “Sem iz Nemčije, iz Bavarske. Kupil sem si BMW- ja, športne feltne, športni armotizerji, 300 km/h, karambol, in zdaj sem tu.”

Tretji: “Jaz sem pa iz Slovenije. Kupil sam boljšega Audija, kot ga ima sosed, in umrl od lakote!”

(Tnx, Nena)

Takisto dober primer ima tudi Blaž Kos na svojem blogu.

Med brskanjem po webu sem naletel na tole odlično prezentacijo, ki pove, da kakršenkol produkt ali storitev že imaš, je pomembno predvsem, kako dobro nastaviš svoj poslovni model in tu je definitivno največ možnosti za inoviranje.

Nekaj iztočnic in dodatnih komentarjev:

• ne preživijo najmočnejši, ampak najbolj prilagodljivi (poglejte dinozavre)
• najboljša zaščita pred krajo ideje je učinkovita realizacija in prodaja storitve/produkta. Pozabite na patente, pravnike in podobne zadeve (Ivo Boscarol na seminarju ŠB)
• Matjaž Gantar (na VIP večeru) med drugim trdi, da tveganja v bistvu ni, največje tveganje je lahko neustrezna oblika prodaje, napačen poslovni model, v glavnem nekaj, kar pripomore k temu, da se proizvod/storitev ne prodaja
• na trgu ni časa za jamranje in čakanje. Če izgubiš fokus in zamudiš, ostaneš zadaj in propadeš (in kot lahko vidite v prezentaciji, ne dejtaš več vsak dan druge bejbe, ampak trdo delaš, da se pobereš)

Check this out:

V življenju sem obiskal samo tri različne frizerje. V sredo sem šel k novemu, ker med vikendom nimam časa za svojega dosedanjega cerkniškega frizerja in ker je bil res že skrajni čas, da svojo glavo spravim v red (da, na žalost samo lase). Pred tem sem razmišljal, kam naj grem. Sicer frizerjev je res veliko v Ljubljani, a sem se spomnil na Anžeta, ki je pred časom pravil nekaj v smislu, kako se je strigel pri enem frizerju, kjer so mu še zmasirali glavo in je prišel dokaj ugodno skozi + njegova frizura je zgledala kar kul. :) Anže dal potem vse info in voila, gremo se strič.

Šel sem v Studio4 na Pražakovi 4, med policijo in Telekomom na Bavarcu. Pridem not, taka prostorna oranžna zadeva, zagledam mojega frizerja in mu rečem, Edo, a ne? Anej? Jep! Edo takoj simpatični gospodični reče, evo, dobr ga dej. Hm? (Alrite!) Nekoliko začudenega me posadijo na ono zadevo za umivanje glave. In potem se je začelo. Najprej mi je dobro umila glavo. Potem pa masaža glave. I mean, woman’s got the feeling. Če bi bil maček, bi predel. Potem pa še vrat. Super! Takoj sem rekel, če me še Edo ostriže tako kot treba, imajo novo stranko. Na koncu mi posuši še glavo in potem na stol za striženje.

Pride Edo, zmenva, kako pa kaj in začne. Nakar pride še taista gospodična, se vsede zraven, vzame kremo in reče, dajte mi roko. Hm? - Ja mal vas bomo razvajal, to mamo zj novo. (Alrite!)  V glavnem, kakor dobro ji je šlo pri glavi, je bilo še bolje z rokami:) Vsaka roka 10 min.  Hedonizem:) Saj kot da ne bi bilo še dovolj, sledi na koncu še eno umivanje glave in še krajša masaža.

They got me.

Račun? 17,5€. Pri prejšnjem frizerju sem plačeval sicer cca 10€, ampak tole je bilo vredno vsakega centa. Prej so me pač posadili na stol, ostrigli in to je bilo to. Tule pa je bil odnos na popolnoma drugi, nesporno višji ravni, dejansko se počutiš kot gospod. Ne vem sicer, kakšna je praksa pri drugih salonih, ampak pri temu so zadeli v polno, kar se mene tiče.

Kaj se lahko naučimo iz tega?

Da ne bo ta zapis izgledal zgolj kot reklama (čeprav je to povsem dobronamerno in brezplačno priporočilo), poglejmo še, kaj se iz tega lahko naučimo:

• če stranko spoštuješ in z njo tudi tako ravnaš, bo to gotovo znala ceniti in se bo vračala
• stranke so pripravljene plačati tudi višjo ceno, če zato tudi primerno več dobijo
• če naredite dovolj remarkable storitev ali produkt oz. če vam uspe pokazati vašim strankam to višjo vrednost, bodo stranke govorile o tem naokoli (tako kot jaz sedaj) in v končni fazi tako vaše stranke postanejo evangelisti vaše storitve/produkta - torej vas oni oglašujejo.
• največ, kar si podjetje lahko želi, je stranka, ki se vrača in ki je pripravljena za vaše podjetje zastaviti svoje ime
• inovacije v zelo malo primerih ležijo v sami storitvi/produktu kot takem, pač pa veliko večji uspeh doživijo tiste storitve/produkti, kjer se inovira na podorčju novih poslovnih modelov, distribucije, dodatnih storitev,… torej na sami realizaciji in posledično prodaji

Zadnjič sem dobil tale mail:

Spoštovani,

Pošiljam Vam ponudbo za sodelovanje in se že veselim srečanja z Vami.

Vse dobro in veliko uspeha želim.

Lep pozdrav,

[ime&priimek]

skupaj z dvema priponkama - slovenskim in angleškim življenjepisom, v wordu, plain tekst. Brez nekih posebnih izkušenj, gospodična je diplomirala pri 30 letih.

Gospodični nekako nisem mogel pomagati s tem, da bi jo zaposlil, zato sem ji raje napisal prijazen mail, ki ga tule povzemam. Pravijo, da je bolje, da nekoga naučiš loviti ribe, kot pa da mu jo sam ujameš, ali nekaj podobnega.

• iz njene ponudbe za delo sploh ni bilo jasno, za kakšno obliko sodelovanja naj bi šlo. Očitno pričakuje, da bodo njeni potencialni delodajalci sami ugotovili, kam naj jo dajo in jo celo kontaktirali nazaj
• nekako jasno je bilo, da je šlo tu za masovni mailing, tako svetujem, da preden se lotite takega početja (če vas slučajno zamika), mail personalizirate in podrobno opredelite, za kakšno obliko sodelovanja naj bi šlo, ali vsaj točno povejte, kaj želite delati; ne pustite naslovniku razmišljati, kako naj vas uporabi, pač pa ponudite takoj rešitev…to je isto kot prodajanje proizvoda, le da tu prodajate sebe…problem -> rešitev
• svoj življenjepis stilizirate (najdite na spletu vsaj kak lušten template) in dodate zraven še fotografijo, po možnosti izvozite vse skupaj v PDF format (vedno se vsem prikaže enako, v nasprotju z wordom)
• Update by Andraž: nikoli ne pošiljajte wordovih dokumentov, ker ni nujno, da ima naslovnik nameščen Office in tako CVja še prebrati ne bo mogel
• Update by Darja: Priporoča se uporaba Europass predloge
• Update by Lidija: Po razgovoru je fino, če pošljete thank-you-note, torej kratek e-mail, follow-up, kjer se zahvalite za čas in povabilo na razgovor, pošljete lahko še kratek povzetek razgovora in spet na koncu call-to-action
• Ne pišite takih umotvorjev: “Pošiljam Vam ponudbo za sodelovanje in se že veselim srečanja z Vami” - svetujem, da spet podrobno opredelite, zakaj bi si nekdo vzel čas, da bi se srečal z vami
• svetujem predvsem direktno ciljanje za zaposlitev oseb in podjetij, ki so javno izrazila potrebo po dodatnih kadrih, to je kot pri trženju - konverzije se dogajajo pri entitetah, ki potrebujejo proizvod, storitev, zaposlene (zaposlitvenih portali, itd.), vprašajte prijatelje, gradite network. Če streljate v prazno, boste težko kaj zadeli.
• še boljši pa je mogoče drugačen, bolj proaktiven pristop, npr. pokažite, kaj ste v preteklosti naredili, kaj imate, kar drugi nimajo. Primer: Kako s seminarsko nalogo do zaposlitve
• vedno uporabite spellcheker
• ne nalagajte, bodite konkretni, kratki in jedrnati

Potem pa sem vključil še primer, kako bi sam napisal prošnjo za zaposlitev, uvodni e-mail:

Pozdravljeni,

na spletnem portalu [vstavi ime portala] sem opazil oglas za delovno mesto [vstavi ime delovnega mesta], ki je takoj pritegnil mojo pozornost. Znanje s študija bi rad nadgradil ravno v smeri, ki jo ponuja to delovno mesto. Ko sem bral oglas, sem takoj vedel - to sem jaz.

/zelo pomembno je, da daš že takoj vedeti delodajalcu, da si se poistovetil s tistim, kar išče/

Naj takoj preidem na bistvo, zakaj sem najbolj primeren kandidat:

• izpolnjujem vse zahtevane pogoje; /itak prvi predpogoj/
• /recimo, da delovno mesto zahteva delo na razvoju programov/aplikacij. Ključne so izkušnje, a tudi pripravljenost do učenja/ na razvoju delam že več kot dve leti. To pomeni, da so mi  tako procesi v razvoju in implementaciji, kot tudi upravljanje razvojnih projektov, vključno z vodenjem tima, dokaj jasni. Vendar pa se zavedam, da se moram še veliko naučiti in ravno zaradi tega mislim, da je vaše podjetje the place to be /zelo pomembno, da vidijo že predhodno pripadnost podjetju/
• /recimo, da delovno mesto zahteva delo s strankami, tako poveš, da si to že delal in da razumeš, kako to gre/ s strankami neposredno delam že več kot 4 leta in sem v tem času razvil veščine profesionalne poslovne komunikacije
• pripravljen in željan sem se učiti, obenem pa sem se sposoben naučiti veliko stvari v malo časa in to znanje učinkovito prenesti v prakso; /to tudi radi preberejo/
• rad bi se usmeril na področja [vstavi področja, ki te zanimajo in so v skladu z delovnim mestom, na katerega se prijavljaš] /kadrovnike vedno zanima, kam hočeš iti naprej, kje se vidiš čez x let/
• verjamem in vem, da znam iz svojih sodelavcev v teamu potegniti najboljše; /vsi imamo radi ljudi, naklonjene teamskemu delu/
• navezovanje novih (poslovnih) stikov mi je bilo vedno v veselje in izziv, kar pomeni neprestano ustvarjanje novih poslovnih priložnosti; /dodaš kakšno veščino, ki prinaša dodatno vrednost podjetju/
• sem ambiciozen, pozitiven, usmerjen v doseganje ciljev in za podjetje gotovo investicija z visokim ROI. /vedno kadrovnike zanimajo tvoje osebnostne lastnosti, kako sam sebe vidiš, pa tudi fino je včasih vstaviti kak fancy izraz/

Več podrobnosti najdete še v priloženem CV-ju. Če potrebujete kakršnekoli dodatne informacije, me pokličite na spodnjo mobilno številko ali odgovorite na to e-poštno sporočilo. /vedno vedno vedno CALL TO ACTION. Ampak ne “veselim se srečanja z vami” ampak tuki sem, pokličte me, zdaj, takoj, seveda priložiš zraven še lično pripravljen CV/

V upanju na pozitiven odgovor in željo po sodelovanju vas lepo pozdravljam.

S spoštovanjem,

[vstavi podpis]

Mogoče bo koga zmotilo naštevanje po alinejah, vendar je vedno potrebno bit kratek in jedrnat, kajti kadrovniki, vidijo preveč prošenj in nimajo ne časa ne volje brati vseh mailov, ki jih dobijo. Glavno je, da zelo hitro razložite, kako podjetje ne bo moglo več naprej, če vas ne bodo zaposlili. Dodatni nasveti wanted.

Na blogu uvajam novo kategorijo, Hot7, sedem vročih vprašanj o poslu, iejah, smislu življenja, o tem, kaj se splača prebrati, ogledati in narediti. Na vprašanja bodo vsak ponedeljek odgovarjali ljudje, ki jih cenim, ki jih je vredno imeti ob sebi in ki so v poslu že marsikaj naredili.

Barbara Rijavec

Je mlada in zagnana finančna analitičarka, projektna managerka in podjetnica to-be. Diplomantka Gea College, kjer dela tudi magisterij. Spoznala sva se na eni od podjetniških delavnic, kasneje pa sva poslovno sodelovala pri postavitvi spletne strani za Taxgroup.

Takrat se je izkazala kot trda pogajalka, vedno pa je poslovno igrala zelo fair. Ima veliko znanja s področja podjetniških financ, kar dokazuje, da jo je po Taxgroupu za vrednotenje neke družbe najel eden od Big4, nazadnje pa se jo je dalo videti vstopiti v Publikum, kjer trenutno dela kot finančna anlitičarka pri vrednotenju družb, v katere Publikum vlaga.

Barbara že pri rosnih 25 veliko ve o financah, projektnem managementu in poslu nasploh, vendar se pri tem ne ustavlja, saj stalno vlaga vase in se izobražuje. Ko pa združiš njeno znanje in proaktivnost, dobiš tapravo mašino, ki se ne ustavi :)

Do nje lahko pridete preko:

• Facebook profila
• LinkedIn profila
• Njenega bloga (v razvoju)

Lahko si preberete tudi intervju z Barbaro v reviji Gea forum.

Hot7:

Kaj je tvoj drive v življenju, kaj te žene naprej?
Želja po uspehu. Ko se zjutraj zbudim in preprosto želim naresti maksimum iz zastavljenih ciljev.

Tvoj moto?
What does not kill makes stronger. Skill and confidence are an unconquered army

Tvoji idoli? Po kom (ali čem) se zgleduješ?
Uspešni poslovneži, profesorji, ki sem jih spoznala ali pa zasledila v medijih in so me navdušili. Nenazadnje tudi moji starši.

Tvoj odnos do denarja?
Money spins the world.

Kaj je bila tvoja najboljša ideja v življenju in kaj si počela, ko si jo dobila?
Prodajati češnje z domačega vrta. Prepričala sem sestrično, da mi pomaga obrati celo česnjo in se z menoj odpravi s kolesom prodajat okoliškim prebivalcem. Formula je bila simpl: pripeljano na dom in ceneje kot na tržnici.

Kam bi investirala 1 mio €, če bi jih imela?
V izobrazbo, zlato, nepremičnino (dolgoročno) in vrednostne papirje.

5 stvari, ki so must read, must see ali must do.

• Must read: Kniga Končajte v bankrotu in The Art of the Deal
• Must see: Montjuïc & La Font Magica, Barcelona, Akropola, Atene, Forum Romanum, Rim, Versailles, okolica Pariza in Berlin
• Must do: vsak, ne glede na panogo, kjer deluje, bi se moral naučit osnov podjetništva

Image by Getty Images via Daylife

Danes je bila zadnja dirka v letošnji sezoni formule 1. Pred zadnjo dirko je imel Felipe Massa 7 točk zaostanka in je za osvojitev naslova moral zmagati, Lewis Hamilton pa osvojiti vsaj peto mesto. Naslov je v zadnjih metrih dirke tako osvojil Lewis Hamilton, kateremu je naslov dobesedno poklonil Timo Glock, ki je imel težave v zadnjem krogu. Pred tem smo namreč videli odlično prehitevanje Sebastiana Vettla, ki je Hamiltona postavil na 6. mesto, ki mu ni prinašalo naslova.

Zakaj je to pomembno? Način, na katerega so se Lewis Hamilton in ekipa Mclarna lotili dirke. Že takoj po predzadnji dirki so na široko hiteli razlgati, da bodo na zadnji dirki Ferrariju pač prepustili zmago in da se bodo zadovoljili z dovolj dobrim oz. zadostnim vsaj 5. mestom. Lewis Hamilton je prav tako očitno vozil povsem previdno in zadržano in samo držal zadostno mesto. Vsi, ki ste gledali dirko, ste lahko videli, kako nepredvidljive so lahko vremenske razmere, saj se je ravno v zadnjih 5 krogih ulilo in bilo je potrebno zamenjati gume. In prav nič ni Lewisu Hamiltonu v zadnjih 5 krogih zagotavljalo, da bo osvojil naslov prvaka. Povrh tega ga je prehitel še Sebastian Vettel in mu vse do zadnjega kroga vzel naslov iz rok. Na njegovo srečo je Timo Glock imel težave v zadnjem krogu in naslov je šel v Hamiltonove roke.

Lekcija?

Tako v formuli ena kot tudi v poslu se je zelo nevarno zadovoljiti zgolj z zadostnim/dovolj dobrim. Saj se zna vsak hip zgoditi, da te prehiti tekmec, ali pa seveda konkurenca. Ali pa da stranka ni zadovoljna s storitvijo/produktom in gre drugam. Mogoče se ne potrudiš dovolj, ne preučiš dovolj dobro trga in se zakolješ z napačno strategijo. Mogoče misliš, da bo dovolj, če pošlješ mail 1000 ljudem, medtem ko za uspešno organizacijo eventa potrebuješ vsaj 200 prijav. Ali pa hočeš privarčevati 100€, ne dokupiš dodatnega leta garancije na laptop in ti par dni pred iztekom drugega leta posedovanja laptopa crkne monitor. Go figure.

Ali kakor najbolje pravijo naši južni kolegi: Ovo najbolje, a jedva dobro.

Vsi si potihem ali naglas želimo, da bi bili drugačni, posebni, da bi bili izvirni in inovativni. Takisto si želimo, da bi tudi drugi ravnali z nami - da ne bi iz okolice stalno sprejemali enih in istih vzorcev, sporočil, stavkov, karkoli. In prav tako si moški želimo, da bi nas ženske do npr. nam pregovorno ne-najljubših opravil, kot je šoping, znale pripraviti na malce bolj izviren način.

Zadnjič sva šla z mojo v City park po par nujnih stvari za življenje, vstopiva in prideva do H&M štacune. Nakar vzklikne: “O, dej, greva tule, to je bližnjica!”. In jaz: “O, kok kul, bova prej!” Ne da bi se zavedel, sem se znašel sredi polic z oblekami. Naslednja misel, ki me je prešinila, je bila: “Damn, she’s good!” Problem nas je spraviti v šoping vendar ko smo enkrat tam, smo pečeni.

Pred časom mi je potožil kolega, da ga njegova vedno gnjavi, zakaj toliko dela in zakaj ne pride prej domov. Nenazadnje izjavi: “Ko bi vsaj kdaj na primer prišla po mene v firmo, veš da bi pustil delo, ki bi ga že končal naslednji dan in bi šel z njo”.

Dejstvo je, da stari vzorci ne delujejo več, da smo moški postali nekako imuni na gnavljenje in da gre dandanes večini žensk bolj švoh pri prepričevanju (sam sem očitno našel tako, ki obvlada svoj posel). Tu se je smotrno spomniti tudi na besede Miloša Ćirića, lobista, networkerja in svetovalca. Na enem od svojih predavanj je rekel, da obstajajo 3 načini, kako nekoga prepričati v nekaj, kar hočemo:

1. prisila: to je ponazoril s primerom ženske, ki moškemu zagrozi, da ga bo z valjarjem po glavi, če ne bo spuščal pokrova na školjki. To ima zelo kratkoročne učinke, če sploh, saj vemo, da prisila statistično nekako ni nek najbolj uspešen recept prepričevanja.
2. argumenti: v tem primeru ženska poskuša s smiselnimi argumenti pojasniti moškemu, da je spuščanje pokrova dobro zaradi higiene, da bodo gosti imeli boljši vtis itd. To načeloma lahko deluje, vendar pa je velika verjetnost, da bo slejkoprej moški to pozabil in da bo kmalu spet tako kot je bilo.
3. “grajenje odnosa”: tu je Ćirić izpostavil najbolj prefinjen način, ki nima nobene veze z dejanskim problemom, pač pa udari po moški psihi. Tu bi šlo nekako v tem stilu: “Joj, a veš, kako se imam fino s tabo. Res najbolj uživam, kadar sva skupaj pri tebi. Sicer je ena stvar, ki me malce moti, ampak je tako majhna, da je niti ne bi omenjala. Sicer pa res vse super!” In moškemu užge rdeča lučka v glavi: “Wtf, kaj bi to lahko bilo, ženski mora bit res dbest z mano” “Ja, daj lubica, povej, kaj te moti.” “Sj res ni nič takega.” “Ja ne, povej, no” “Ok… A veš un pokrov…res bi bilo fino, če bi ga spustil, potem bi te mela še bolj rada!” Voila. Vedno ga bo spustil, ker bo hotel, da ji je z njim vedno najboljše.  Če je kdo bral knjigo Sprožilci (by Joe Sugarman), je to sprožilec: Poznaj svojo stranko ;)

Dejstvo je, da imate ženske nad moškimi veliko moč in če bi jo znale bolje izkoriščati, bi že zdavnaj prešli iz patriarhata v matriarhat. To trditev poskuša vedno podkrepiti tudi Lisac, ki trdi, da so ženske krive za 80% nakupnih odločitev (20% pa otroci), ki jih plačajo moški.

In nenazadnje je dejstvo, da si moški želimo predvsem tretjega načina prepričevanja in na sploh ravnanja z nami. Bodite kreativne, uporabite svoje atribute (čare) v dobro obeh. In (razen nekaj izjem, na katere ne deluje prav nič) to vam bomo povrnili na najboljši možni način, ki ga zmoremo.

(za tiste, ki ste bolj usmerjeni v posel in vam je ta prilika bolj tuja, namesto ženske vstavite besedo “stranka”)