Je mogoče kdo opazil, kako denimo vsi prodajalci avtomobilov v povprečju trobijo v isti rog? V svoji promociji v glavnem izpostavljajo vse večje popuste in izumljajo toplo vodo z raznimi oblikami financiranja, medtem ko sta pri tehničnih podatkih vedno izpostavljena tudi največja končna hitrost in pospešek od 0 do 100 km/h. Vsem snovalcem promocije taistih prodajalcev avtomobilov očitno ne potegne ves trud države, da bi umirili državljane na cestah in bi ti vozili počasneje ter s ten povzročili manj nesreč.

Pravijo, da hitrost ubija. Zgolj posredno. Ubijata predvsem pojemek in energija, ki se sprosti ob trku. Ergo, če hočemo, da je energija ob trku manjša ali da do trka sploh ne pride, potrebujemo avto, ki se ustavi karseda hitro. Zakaj se torej med temi nesrečnimi prodajalci avtomobilov ne najde junak, ki bi v promociji svojih avtomobilov komuniciral najkrajšo zavorno pot? Tale avto sicer gre hitro, ampak - pazi to - se tudi najhitreje ustavi. Prepričan sem, da se veliko ljudi želi voziti varneje in v skladu s tem želi tudi hitro ustaviti, ko je potrebno. Wink, wink.

Tole objavo je navdihnil Seth Godin, ki na kratko pokaže, kako hitro se spreminjajo stvari in kako pomembno je, da se sprašujemo prava vprašanja, če naj hočemo v prihodnosti rasti in ne propasti. Tudi avtomobili so šli včasih počasneje.
Den ganzen Beitrag lesen…

Čeprav država na eni strani s svojimi nesmiselnimi odločitvami zavira podjetništvo (npr. dvig prispevkov za študente z s.p.), pa je na srečo gospodarstvo krenilo svojo pot z vzpodbujanjem (beri: financiranjem) novih perspektivnih podjetij.

Seedcamp, dogodek, na katerem je Zemanti uspel veliki met, sedaj prihaja tudi v Ljubljano. Sklad za upravljanje tveganega kapitala s sedežem v Londonu bo sredi maja v Ljubljani organiziral srečanje Mini Seedcamp Ljubljana, ki je namenjeno nadarjenim mladim podjetnikom, ki imajo izvirne poslovne ideje, potrebujejo pa pomoč pri zagonu podjetja.

K sodelovanju so vabljeni nadarjeni posamezniki in nova podjetja z odličnimi poslovnimi idejami s področja tehnoloških rešitev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne Gore, Albanije, Bolgarije in Grčije. Organizatorji sprejemajo prijave do 27. aprila 2009, zainteresirane ekipe pa se lahko prijavijo na spletni strani www.seedcamp.com/pages/Ljubljana09.

Med vsemi prijavljenimi ekipami bodo organizatorji srečanja Mini Seedcamp Ljubljana izbrali 20 najboljših projektov, ki jih bodo mladi podjetniki predstavili zbranim investitorjem in uglednim mentorjem, imeli pa bodo tudi priložnost za individualno delo ter posvet z mentorji. Osrednji dogodek v okviru Mini Seedcamp Ljubljana bo potekal 14. maja 2009 v Tehnološkem parku Ljubljana, 15. maja pa bo na Institutu »Jožef Stefan« še BarCamp Ljubljana (konferenca, na kateri udeleženci hkrati sodelujejo tudi kot predavatelji).

Doslej je projekt Seedcamp potekal v okviru letnih natečajev v Londonu. Letos pa so se organizatorji odločili, da bodo pred osrednjim natečajem Seedcamp septembra v Londonu izvedli še več regionalnih srečanj, med drugim tudi v Ljubljani. Kot zmagovalec Seedcamp 2007 in partner projekta je pokroviteljstvo srečanja in pomoč pri organizaciji Mini Seedcamp Ljubljana prevzela družba Zemanta, dogodek pa so med drugim že podprli tudi Tehnološki park Ljubljana, Institut »Jožef Stefan«, Poslovni angeli Slovenije, RSG Capital, Poteza, Eagle Ventures, Videolectures.net in Futura PR.

Dobre poslovne ideje rabijo ustrezno podporo okolja, da lahko zaživijo v praksi. Pri tem gre tako za finančni kapital kot tudi znanje in izkušnje, ki ga lahko prispevajo izkušeni in uspešni podjetniki ter drugi strokovnjaki. Cilj projekta Seedcamp je delovati kot katalizator uspeha prihodnjih generacij odličnih podjetnikov s prevzemanjem dela tveganj in osmišljanju poslovnih idej. Poleg mladih podjetnikov s svežimi poslovnimi idejami se dogodka udeležujejo tudi potencialni investitorji in izkušeni mentorji. Nadarjeni mladi podjetniki imajo tako na srečanju priložnost za širjenje svoje mreže poznanstev, svetovanje in dostop do potencialnih virov kapitala.

Več informacij o projektu Seedcamp je na voljo na spletni strain www.seedcamp.com.

Ko na trg lansiraš nov produkt ali storitev, se srečaš z malim morjem odločitev, ki jih moraš sprejeti, da bi to,  s čimer se bodeš ukvarjati, zaživelo. Eni sicer stavijo na princip screw it let’s do it in ustrelijo prvo možno različico, ki se jim porodi v glavi. Obstaja pa seveda še druga, bolj zanesljiva možnost, in sicer testiranje, testiranje, testiranje.

Največja težava pri ustvarjanju novih produktov in storitev je namreč ravno v tem, da si sam kot kreator v bistvu power user. Produkt/storitev znaš na eni strani uporabljati tako, kot je temu namenjen in na drugi ga seveda poznaš v najmanjše možne podrobnosti (hopefully). Tako, kot ga večina uporabnikov ne bo nikoli. Ravno zato je tu najbolj od vsega pomembno to, kako dobro poznaš svoje kupce. Vsaka odločitev brez teh podatkov, je kot strel z mitraljezom, ko pritisneš na petelina in upaš, da boš kaj zadel.

In seveda, svoj produkt/storitev imaš rad, kar ti še dodatno zamegli presojo o tem, kaj bo učinkovalo in kaj ne, ker se ti preprosto zdi, da je to, kar počneš, najboljše na svetu. Prav je tako in hočeš, da bodo tako mislili tudi tvoji kupci. Vendar pa moraš produkt/storitev prilagoditi njim.

Vsako menje oz. kasnejša odločitev je seveda povsem subjektivna. Stopnjo subjetkvnosti zmanjšuješ s tem, da vprašaš čimveč ljudi in potem na podlagi tega sprejmeš odločitev, v katero smer boš šel in ki bo imela večjo stopnjo verjetnosti za uspeh. Z drugimi besedami, dobiš vzorec s svojimi lastnostmi, ki je statistično značilen in tako predstavlja reprezentativen del populacije. Lahko pa samo pripraviš več različic, glede na možne odločitve in jih testiraš na malih skupinah ljudi. V glavnem, metod je precej, potrebno je samo uporabiti še malce kreativnosti in (ja, ni druge) si umazati roke. Na podlagi teh rezultatov nato dobiš trdne temelje za sprejem odločitve.

Nenazadnje pa je pri slednji metodi potrebno paziti, da v skrajnem primeru ne pride do analysis paralysis, ko predolgo testiraš in ugotavljaš, kaj pa kako in pri tem zanemariš naslednji bistven del posla - (the right) time to market. O tem več v bližnji prihodnosti.

Igor Akrapovič je primer podjetnika, ki je svoj posel zgradil iz svojega hobija oz. strasti do motociklov. Veliko pa mu je pomagal tudi oče kot vzgled vtrajnega in predanega podjetnika.

Tveganje dojema kot nekaj, kar je potrebno narediti, še vedno pa zraven ohraniti trezno glavo in samo tveganje prilagoditi okoliščinam.

Meni, da pri razvoju v velikih podjetjih, kot je Kawasaki, ne dopuščajo veliko napak in sam produkt (izpuh) mora biti zelo hitro narejen, medtem ko v Akrapoviču pa lahko eksperimentirajo, ker je to njihov core business. Njihove ostale stranke pa lahko kupujejo enake izpuhe, kot se uporabljajo na najboljših motociklih.
Den ganzen Beitrag lesen…

Evo, uradni del Fanfare je mimo. Kaj reči? Manjši bataljon organizatorjev je dogodek super izpeljal, vse je šlo gladko, zamud ni bilo, ljudje so izgledali zadovoljni. Organizatorje bi pohvalil tudi zaradi dobro tempiranega in duhovitega pimpanja udeležencev dogodka preko SMSov. Well done, nisem še videl bolje izpeljanega študentskega dogodka. Pa tudi pogumna cenovna politika (20€ za partnerje in 25 oz. 30 za ostale) se jim je očitno izplačala.

Program? Ocenil bi ga z dobro 3 (od 5). Bilo je nekaj trenutkov, ki so vredni dodatnega razmisleka in gotovo dobra popotnica, roko na srce pa je bilo preveč splošnih tem, preveč številk in nekoliko premalo konkretnih praktičnih odmevov iz fanfar predavateljev. Če pa na drugi strani dobro pomislim, je taka ocena kar stalnica vseh tovrstnih dogodkov v Sloveniji, z razliko od SOFa in SEMPLa pa je večina udeležencev dejansko bila v predavalnici. Kaj se je dogajalo? Gremo po vrsti.

Vesolje veselja - za (potencialne) uporabnike, SiOL in njegovo agencijo - Petra Lapajne, Pristop in Mitja Lazar, Telekom Slovenije

Tweet: #fanfara lightweight marketing stuff and amusing fellow audience

Petra in Mitja sta predstavila zgodbo, kako sta Pristop in Telekom izpeljala akcijo Vesolje veselja, nekakšen rebranding Siola. Siol je imel navkljub temu, da je vodilni na trgu, težave s percepcijo s strani uporabnikov (obstoječih in potencialnih), poleg tega pa so mu v zelje začeli skakati novi cenovno konkurenčnejši ponudniki dostopa do interneta. Ta je, po besedah Petra in Mitje, pač internet, samo nekje je cenejši. Nekaj je bilo treba storiti in po analizah so definirali segmente potencialnih kupcev. Komunicirali so predvsem entertainment, torej se niso pozicionirali samo kot ponudniki infrastrukture, pač pa kot ponudniki dodatnih vsebin (programi, plačljive vsebine, Tia,…). Še vedno so bili najdražji na trgu, a so komunicirali večjo vrednost za vložen denar. Pri tem so uporabili nekaj kar kul prijemov, kot so:

• look and feel services - postavljanje broadband kotičkov v Mobitelovih centrih
• alternativne tržne poti - nagrajevanje zaposlenih za pridobivanje novih kupcev
• poslikani avtodomi
• laptop za 1€
• koncert Gorillaz

Slednje je bilo namenjeno predvsem brandingu in WOM (word of mouth) med mladimi. WOM je v tem primeru še posebej pomemben saj tu prepoznamo tri različne vloge:

• tisti, ki svetuje (mladi, s povprečno starostjo 22 let)
• tisti, ki odloča
• tisti, ki plačuje

Den ganzen Beitrag lesen…

Standardiziriani e-maili so stalnica in definitino prihranijo veliko časa v komunikaciji z večjim številom ljudi. A na drugi strani se pošiljatelji ponavadi ne zmenijo preveč za naslovnike v smislu prilagajanja sporočila glede na kontekst (časovni vidik, spol, prostor, itd.). Naslovnik se noče počutiti kot del črede, samo eden od mnogih, ki je dobil ta e-mail, ampak se hoče počutit posebnega.

Jutri grem na Fanfaro. Prijavil (in plačal kotizacijo) sem v zadnjem trenutku. Fantje in punce so gotovo pripravili super dogodek (več o tem jutri), malce pa so ga kot mladi upi slovenskega marketinga polomili s temle e-mailom (pustimo stat prejšnje e-maile, ki so včasih prihajali po dvakrat). Kaj torej ni prav?

• Spol v pozdravu
• Tiskanje maila - zakaj moram tiskati e-mail, če pa imajo seznam prijavljenih, sam pa vedno nosim s seboj osebno izkaznico?
• Na koledarju ne bom zabeležil 8. aprila, saj je to jutri in moj spomin seže do enega dneva naprej
• Tudi odštevanja bolj ko ne, ne bo=)

Pozdravljen/a Anej Mehadžič,

prejeli smo tvoje plačilo za udeležbo na fANfARI ‘09. Sedaj si dokončno prijavljen/a na fANfARO ‘09 - Študentsko marketinško konferenco. Natisni to obvestilo in ga prinesi na fANfARO ‘09 kot potrdilo o plačilu. Ne pozabi na koledarju zabeležiti 8. aprila, ki bo najodmevnejši dan v mesecu.

O vseh podrobnostih te bomo sproti obveščali, ti pa seveda pridno spremljaj našo spletno stran www.fanfara.net.

Za morebitna vprašanja in informacije nam piši na: prijava@fanfara.net

Želimo ti čimhitrejše odštevanje do dneva na fANfARI ’09,

tvoja ekipa fANfARE
www.fanfara.net

Včasih si je lepo vzeti še kako dodatno minuto dela in prilagoditi e-mail naslovniku. Tj. če hočeš, da se naslovnik dobro počuti in če hočeš od njega kaj dobiti. Drugače izbereš generiko in čimprej opraviš z nalogo.

Pri powerpoint predstavitvah se velikokrat zgodi, da ima neka tema oz. področje več podtem.  Če so te podteme nanizane ena za drugo na različnih slidih, potem je ponavadi občinstvu težko slediti, kako vse skupaj dejansko paše v kontekst predstavitve. Zato sem na powerpoint predstavitvah uporabil en preprost trik, in sicer “drugonivojski meni”, kakor je prikazano na screenshotu:

Tule pa pripenjam še primer powerpoint datoteke, ki si jo lahko naložiš in prosto uporabiš.

Človek vsake toliko časa naleti na kak dober citat, pregovor, rečenico, frazo,… skratka nek skupek besed, ki mu/ji je kul in ima potencial, da bi lahko služil kot nek moto, mantra, vodilo v življenju. Tule sledi nekaj mojih najljubših:

I don’t want a piece of cake. I want the whole bloody bakery. (Vir neznan)

Ne zadovolji se z dovolj dobrim,  ceni se in zahtevaj samo najboljše. This is Sparta!

No matter how you fuck up your life, the governement will still take care of you (Morten Lund @ Edge conference)

Kaj je najhujše, če ostaneš brez službe? Greš na zavod in dobivaš podporo. Kaj se zgodi, če ti zlobni strici ponujajo mamile in postaneš odvisen? Greš v kako državno financirano ustanovo za odvajanje (I guess). Kaj se zgodi, če ti propade podjetje? Narediš novega, se samozaposliš in od države pokasiraš 4500 € (think about it;) In tako analogno naprej… Don’t hesitate,  risk it!

Den ganzen Beitrag lesen…

Že ta čas edini samooklicani slovenski marketinški guru (da, Aleš Lisac) je pisal o tem, kako je dobro, da se otroci v šolah učijo stvari na pamet.

Moja srednješolska profesorica angleščine Maja Petričič se je stvari lotila na podoben način. Najin odnos sicer ni bil sicer vedno med najtoplejšimi, vseeno pa ji moram na tem mestu dati določen credit.

Bržkone z razlogom je imela izbor žlahten besed in področij v angleškem jeziku, katere je lepo v bolj ali manj ponavljajočih se rafalih razporedila čez 4 leta. Vsako leto večkrat so bili denimo na sporedu if stavki, transformacija povedi (povej drugače isto) itd.  Za svoje sotrpine nisem ravno prepričan, zase pa vem, da, mi je vse to ostalo v glavi (se potreplja po rami) in na faksu sem blestel v if stavkih in podobnem. Mislim, nekaj mora biti narobe s tabo, da če 4 leta poslušaš eno in isto in si potem ne zapomniš vsaj nekaj od tega.

Da je naslov tega posta resničen, poskuša dokazati tudi stand-up komik Mark Grungor: