Ustreznega izraza v slovenščni za follow-up sicer ne poznam, ampak v osnovi gre za ponovno vzpostavitev stika potem, ko si z nekom že komuniciral in vzpostavil odnos. Naj bo to po poslovnem dogodku, ko si spoznal svoje potencialne poslovne partnerje, naj bo to po razgovoru za novo službo in nenazadnje naj bo to po tem, ko je stranka nekaj kupila pri tvojem podjetju.

Kar je vsaj zame najbolj presenetljivo, je da berem, slišim in vidim, da ljudje (in podjetja) niso še ravno dojeli, kaj lahko dosežejo s preprostim e-mailom, sporočilom, klicem, itd., kjer se zahvalijo za nakup, za čas, izkažejo veselje zaradi srečanja ali pa samo preprosto vprašajo, kako si. Ne zato, ker bi hoteli kaj doseči ali prodati, ampak zato, ker jih dejansko zanima, kako si.
Den ganzen Beitrag lesen…

Vizitke so nekakšna osebna izkaznica vsakega človeka, ki se tako ali drugače ukvarja s poslom. Na njej večinoma najdemo osnovne kontaktne podatke o določeni osebi in organizaciji, katero predstavlja. Količina podatkov, ki jo lahko pregledno spravimo na tistih par kvadrantnih centimetrov, je sicer precej okrnjena, a koncept je zelo preprost in zadeva očitno deluje že kar veliko let.

Vendar pa tudi tudi pri vizitkah ne gre vse tako gladko. Več ljudi ko spoznaš, več vizitk imaš. Nekam jih je potrebno spraviti in po možnosti organizirati. Obstaja tudi velika možnost, da se vizitka in z njo tudi kontaktni podatki izgubijo. Potem ko nekoga spoznaš popolnoma na novo, si je potrebno vzeti čas in narediti tudi follow-up, torej to osebo kontaktirati in vzpostaviti stik, če hočeš, da z njim ali njo začneš graditi močnejšo povezavo in te ne pozabi. In nenazadnje - se je že komu zgodilo, da je prišel na kakšen poslovni dogodek in se je zavedel, da je doma pozabil vizitke ali pa jih je preprosto zmanjkalo in jih še niso natisnili?
Den ganzen Beitrag lesen…