Archive for October 2009

 
 

Vsak ima svojo šibko točko

sekanje_drevesaEna mojih najljubših aktivnosti na kmetiji je iti v gozd sekat drevesa. Najboljši občutek je, ko spodrežeš drevo in začne padati. Prizor in zvok ob tem sta nepozabna - škrtanje lesa, ki se lomi v deblu pri štoru, lomljenje vej in vejic drugih dreves v okolici, vzlet ptic, ki se vznemirijo ob tem in na koncu padec tega velikega drevesa natančno v smeri, ki si si jo zamislil. Nekako kot zmaga človeka nad naravo.

Preden kdo skoči vame, da uničujem naravo in prispevam k nastanku ozonske luknje in podobno ekološko mrmranje, drevesa sekam zgolj za drva, torej za to, da babica lahko speče dobro potico in da nam je toplo v hiši. Ampak bistvo, ki ga hočem povedati, leži drugje.

Če si pozoren, slej ko prej ugotoviš, tako kot Balašević v Pesmi o jednom petlu, da princip je isti, sve so ostalo nijanse. Vzorci se torej ponavljajo tako v naravi kot v življenju.  Bistvo je torej v tem, da z voljo, znanjem, pravimi informacijami fokusom na prave stvari in pravimi orodji lahko dosežeš, kar hočeš. Vsaka ovira ima svojo šibko točko, ne glede na to, kako velika je. Vzemimo na primer drevo, visoko vsaj 20 m. Z žago, sekiro, traktorjem, prikolico,… in znanjem, kako uporabiti vsa ta orodja, pridemo kmalu do polen v štedilniku.

Zgodba o Davidu in Goljatu prav tako ni izjema. David je premagal Goljata, filistejskega velikana, ki je 40 dni držal v strahu celotno izraelsko vojsko, zgolj s fračo, s katero je ustrelil kamen v Goljatovo glavo. Da je bilo delo zagotovo opravljeno, mu je na koncu odrezal še glavo, ampak pustimo podrobnosti. Tudi če se je Goljat zdel še tako nepremagljiv, je David imel pravo orodje in Goljat imel svojo šibko točko. Glavo, kakopak, muahahaha. Malce južneje imajo pravi izraz za to - nadmudril ga je.

Photo credits.

Beseda. Koliko je še vredna?

Beseda je … zaveza. Izgovorjena ali zapisana. Je nekaj, s čimer zastaviš svoje celotno ime in svojo blagovno znamko. A vendar imam občutek, da večina ljudi besede jemlje z zelo sproščeno definicijo. Pravno ima sicer večjo težo zapisana; črno na belem, kakor pravijo. Ker je enkrat, ko je zapisana in se obe strani z njo strinjata, ne moreš več izpodbijati. Drugače je z izgovorjeno. To lahko človek požre, prikroji in na koncu je lahko vedno samo njegova beseda proti tvoji besedi.

Beseda ima dva vsaj dva vidika. Eden pomeni govoriti resnico - dejstva, ki dejansko obstajajo. Drugi je dati obljubo in potem obljubo tudi držati, torej izpolniti tisto, kar obljubiš, se dogovoriš, da boš.

Enkrat, ko te dobijo na laži ali pri neizpolnjevanju obljub, začneš izgubljati zaupanje. Rezultat tega v poslovnem svetu je lahko izguba posla, poslovni partnerji ti ne zaupajo več in o tebi se razširi slab glas, ki ga težko popraviš. Najbrž ni potrebno poudarjati, kako take novice potujejo z nepredstavljivo hitrostjo.

Še huje je to lahko v zasebnem življenju, ko lahko na ta način povsem uničiš odnos. Tudi če imaš sicer najboljše namene, pa v primerih, ko se ne držiš tega, kar se dogovoriš, zaupanje izgine. Tudi pot v pekel je bojda tlakovana z najboljšimi nameni.  In nenazadnje - veliko težje je pozabiti kot odpustiti.

Dandanašnji je bojda težko biti čist in dobro uspevati v okolju. Vsi smo že dobili svoje trde lekcije z ene ali druge strani. Ampak verjamem, da se da. Če se le dovolj potrudiš, brez izgovorov. Konec koncev, v večini primerov niti nočeš tvegati.