Odgovor je kratek: takrat, ko so temu tudi namenjena; torej osnovna in srednja šola ter faks. Torej približno od 6 od 25. leta. Glava je takrat še prazna in mindset staršev ter posledično otroka je  (naj bi bil) usmerjen v njegovo učenje. Nikoli sicer ne vemo vsega in obstaja tudi pojem vseživljensko učenje, a mislim, da bi to moralo biti namenjeno predvsem poglabljanju obstoječih znanj ter spretnosti in ne toliko pridobivanju popolnoma novih. Razlogov zakaj in kako se bomo dotaknili v nadaljevanju. Da ne bo pomote – govorim o učenju znanj in spretnosti, ki jih potrebuješ za opravljanje svojega dela.

Preberi objavo do konca…

Po komentarjih na prvi zapis o lekcijah iz biznisa in dodatnem razmisleku sem ugotovil, da  seznam še zdaleč ni zaključen. Zahvaljujem se predvsem Klemnu in Jerci za par dodatnih idej, na katere sta me spomnila in sledijo v nadaljevanju.

Ta dva zapisa pa ne veljata samo za biznis, v bistvu na malo drugačen način veljata tudi za zasebno življenje. Jasno, biznis delajo ljudje in odnosi se gradijo na isti način v obeh sferah.
Preberi objavo do konca…

Danes sem imel enega tistih prebliskov in sem se vprašal, kaj sem se se v vsem tem času, odkar sem prišel na faks in začel bolj resno delati, sploh naučil. S tem sem mislil predvsem na zakonitosti in nauke biznisa, zaradi katerih v biznisu bodisi zmagaš ali propadeš.

Navsezadnje teče že približno 7. leto nekakšne mešano podjetniško-korporativne scene. Sem firbec, vedno me je zanimalo veliko različnih stvari in sem tako v teh letih zamenjal že kar nekaj projektov in podjetij. Nekaj od teh je bilo #win, spet nekaj #fail. Kaj hočemo, življenje ne pride z navodili.

Skratka – na podlagi povedanega tega lahko strnem nekaj lekcij, ki sem se jih naučil, ko sem plaval in slalomiral po biznisu. 
Preberi objavo do konca…

Ničkolikokrat smo že brali, kako je internet, še posebej pa družbeni mediji, idealna platforma za bliskovito širjenje idej. No, v zadnjih dneh pa spremljamo tudi dokaz, kako te internet lahko še hitreje brcne nazaj v glavo, če govoriš neumnosti.

SDS si je privoščila sila nespametno potezo, ko so na svoji spletni strani objavili zloglasno besedilo o tem, kako je Janković dobil volitve, s katerim pri najboljši volji ne vem, kaj so poskušali doseči. Pojamrati? Se narediti boge? Kot prvarček z objokanimi očmi s prstom pokazati na suroveža, ki mu je ukradel liziko?

Za začetek je samo besedilo polno neskladij, trditev, ki jih je praktično nemogoče podpreti z oprijemljivimi dokazi in nenazadnje polno tudi slovničnih napak. Skatka – na plano so dali neko skropucalo, ki je bilo v eni izmed mnogih šal ocenjeno z -2, pa še to zgolj za trud. Predvsem pa to ne pritiče stranki, ki ima idejo, da bi vodila državo.

In še najbolj pomembno: stranka SDS,  newsflash za vas: ljudi na internetima nisu glupi. 
Preberi objavo do konca…