Skip to content

Kategorija: Internet

IdejaX Zagreb

Tokrat sem na IdejaX festivalu, zagrebškem oglaševalskem festivalu. Program izgleda kar raznovrsten in pokriva oglaševanje na vseh glavnih komunuikacijskih kanalih, v prednosti pa je seveda splet. Vrhunec festivala bo sicer šele jutri popoldne, ko bo na odru stal the-one-and-only Gary Vaynerchuk. Med predavanji bom poskušal sproti strniti glavne misli predavateljev. Nadaljuj z branjem IdejaX Zagreb

Leave a Comment

TinEye – aplikacija za povratno iskanje grafik na spletu

TinEye je aplikacija, ki na podlagi ene grafike, ki jo naložimo na strežnik ali vstavimo njen URL, išče ujemajoče grafike drugje po spletu.

S TinEye tako lahko ugotovimo izvor grafike, kje in kako je uporabljena, njene različice in različne velikosti. Njegovi robotki redno brskajo po spletu in iščejo nove grafike ter jih s tem tudi indeksirajo. Do sedaj imajo v indeksu slabi 2 milijardi grafik, kar je sicer v primerjavi s Facebookom zaenkrat malo, saj tam uporabniki vsak mesec naložijo okoli 2,5 miliarde fotografij. Vendar pa Tineye pridno gradi svoj indeks grafik. Aplikacija je brezplačna za nekomercialno/osebno uporabo; za shranjevanje iskanj pa se je potrebno prijaviti, saj se sicer povezave do rezultatov iskanja izbrišejo v 72 urah.

Za hitrejše iskanje grafik ponujajo tudi bookmarklet in plugine za Chrome, Firefox, Safari in IE. Nadaljuj z branjem TinEye — aplikacija za povratno iskanje grafik na spletu

Leave a Comment

Javno dostopni podatki v komercialnih storitvah

Slaba dva tedna nazaj je @kricac protestiral na moje navdušenje, ko je Najdi.si lansiral nove funkcionalnosti zemljevidov; v tem primeru je bil govor o cestnih kamerah, ki so zdaj del Najdijevih zemljevidov. Argument je bil, da “ne vidi razloga, da bi bilo kul, da komercialni ponudnik daje isto vsebino, kot jo daje tudi javni servis” (tvit).

Resda je en možen pogled ta, da gre za podvajanje vsebine. Strinjam se. Vendar ne gre tu za tak primer podvajanja vsebine, kakor gre npr. v primeru slovenskih spletnih medijev, ki vse preveč radi zgolj skopirajo novice od tiskovnih agencij.

Pravi pogled je, da javno dostopne podatke postaviš v kontekst. V dejansko uporabne aplikacije in storitve. V nekaj, kar bo nekomu rešilo ali polepšalo dan.

Podatki so zgolj številke, besedilo, grafike, dokler jih ne postaviš v kontekst in iz njih narediš uporaben podatek – informacijo. Nadaljuj z branjem Javno dostopni podatki v komercialnih storitvah

4 komentarji

Novice v brskalniku

Zadnjič sem zašel na stran britanskega medija Independent. Ker uporabljam Google Chrome, se mi je v brskalnku prikazalo push obvestilo (v pasici pod zaznamki), da si lahko za to spletno stran namestim razširitev za Chrome. Vse skupaj potrdim in že naslednji trenutek sem imel vse zadnje novice s strani Independent v brskalniku dostopne samo s klikom na ikono.

Ta razširitev sicer neposredno ne rešuje izziva s poslovnim modelom medijev, se mi zdi pa zelo pametna ideja, kako se kot spletna storitev/medij še bolj integrirati v uporabnikov proces uporabe brskalnika in s tem interneta. Zakaj naj bi medij torej investiral v razvoj take razširitve?

Independent Chrome Extension

Nadaljuj z branjem Novice v brskalniku

2 komentarja

Napake priznaj in jih popravi

fail_memDanes se je znova izkazalo, da na spletu nič ne ostane neopaženo, še posebej ne lapsusi, ki se dogajajo medijem. Več slovenskih spletnih medijev je objavilo novico, ki jo je povzelo po STA (pustimo debato, zakaj je povzemanje/kopiranje novic tako priljubljeno in v čem je smisel tega početja). V prvi vrsti so bili to 24ur.com, Dnevnik.si, Rtvslo.si in Siol.net.

Šlo je za novico, da bo Madonna praznovala novo leto v Riu de Janeiru. To je na svojem Twitter profilu objavil tamkajšnji župan. A neuki spletne terminologije so novinarji na STA del novice spisali takole: Nadaljuj z branjem Napake priznaj in jih popravi

2 komentarja

Pravilo 1 odstotka

creating-contentPravilo 1% je koncept, ki pravi, da od celotne internetne populacije, ki si ogleduje vsebine na spletu, jih ustvarja samo 1%. 9% jih sodeluje (komentira, ocenjuje,…), medtem ko preostalih 90% samo brska po teh vsebinah.  Te številke se nanašajo samo na kvantiteto. Kaj pa kvaliteta?

Slovenski ekonomist Mićo Mrkaić je predstavil zanimiv koncept, ki pravi, da obstajata dve vrsti javnih/online debat. Prvi tip je rezerviran za strokovnjake. Gre za ozko usmerjene debate, v katerih lahko sodelujejo samo ljudje, ki imajo poglobljeno znanje o določeni temi. Take debate so ponavadi konstruktivne ali pa smo vsaj priča spopadu dveh ali več različnih polov.

Nadaljuj z branjem Pravilo 1 odstotka

4 komentarji

Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži

watchoutNa spletu je dandanašnji precej težko biti sam svoje vesolje, saj vsak dan vznikne kakšna nova podobna storitev, ki ima (ali pa tudi ne) tisti nov killer feature. Prehajanje uporabnikov storitev iz ene v drugo pa naredi pravo zabavo, saj se predvsem na internetu switching costs, torej stroški prehoda iz ene v drugo storitev, gibljejo blizu ničle. Pozornost upravljalcev teh storitev se tako v veliko primerih preusmeri bolj kot v razvoj storitev, v boj za uporabnike, ki poganjajo njihov poslovni model. Odgovor na to, katera od usmeritev je pravilna na koncu dajo prav uporabniki.

Zabavno je tudi to, da prav tehnologije, na katerih temeljijo spletne storitve, po eni strani prinašajo konkurenčne prednosti, po drugi strani pa omogočajo prav konkurenčnim storitvam, da pripnejo storitvi svoj dodaten (težji) vagon. Na primer odprti API-ji, ki so nekakšna stalnica web2.0, omogočajo interakcijo spletnih aplikacij, kar pomeni, da tu hitro pridemo do načela: can’t beat them, join them.

Nadaljuj z branjem Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži

Leave a Comment