V Facebook skupini UX Slovenia je prišlo do debate o blagajnah v trgovinah. Eden od članov skupine je delil zabavno dejstvo, da je stranski učinek zoprnega sintetičnega glasu, ki prihaja iz hitre blagajne, prinesel to, da so ljudje začeli hitreje zlagati izdeleke, da jim ga ne bi bilo potrebno poslušati.
Pustimo ob strani, ali to dejstvo dejansko drži, se ne moremo izogniti drugemu sorodnemu dejstvu, da se veliki trgovci zelo potrudijo, da se po trenutku, ko prideš s košarico ali vozičkom na blagajno, čim hitreje znebijo. Še posebej v Lidlu (in Hoferju, ko se po naključju znajdem tam) se ob večjem nakupu počutim, kot da ob zlaganju izdelkov v voziček ali vrečko, igram level 50 v tetrisu.
Dobro, kaj pa spletne trgovine?
A ne, tu pa je stanje drugačno. Ironično pravzaprav. Spletne trgovine gurajo ponavadi tvojo košarico čez vsaj 5 korakov, vmes vrinejo še avtentikacijo, captcho in še kaj.
Če bi primerjali izkušnjo v online z offline, bi izgledala približno takole:
Nekaj se vseeno lahko naučimo od tradicionalnih, offline trgovcev. Ali kakor je rekel Balašević: princip je isti, sve su ostalo nijanse.
Pa lepo, da kupujete pri nas. #kthxbye.