Študenti se večinoma ne zavedajo, kakšno neverjetno prednost imajo na trgu pred vso ostalo delovno silo. Fora je v tem, da študent lahko pride do katerega koli podjetja hoče.
Mogoče je fora tudi v tem, da so se pričakovanja trga tako znižala, da z odprtimi rokami sprejme vsakega študenta, ki je proaktiven in pripravjen kaj dati od sebe brez da bi v startu pričakoval vodstveno pozicijo:) Tudi vse več vodstvenega kadra, ki ga poznam, velikokrat jamra, da ima težave s študenti, ker nočejo delati in/ali niso motivirani.
Nazaj k tezi, da lahko študent pride do katerega koli podjetja hoče. V času, ko sem bil še aktiven član Management Groupa, smo kar precej sodelovali s podjetji; predvsem smo organizirali dogodke, kamor smo povabili podjetja oz. njihove predstavnike ali pa smo se pogovarjali z njimi za sponzorstva dogodkov.
Ena stvar, ki sem se jo takrat naučil: nobeden v startu ne zavrne študenta.
Ko si del proaktivne študentske organizacije, kakor je recimo Management Group, in se pogovarjaš s podjetjem, takoj pokažeš 3 stvari:
- si proaktiven;
- ponujaš vrednost brez da bi takoj hotel kaj v zameno;
- v glavi si si razpucal, da študij in teorija nista vse, ampak da si je treba tudi “umazati roke” in it v divjino pridobivat praktična znanja in spretnosti.
To pa je nekaj, kaj ne? Druga alineja definitivno ne pomeni, da bi moral delati zastonj, pomeni samo to, da moraš kot študent najprej pokazati svoje znanje in voljo do učenja. Kako po kontaktu s podjetjem zapelješ odnos in prideš do sodelovanja je stvar konteksta, vendar si si naredil odlično izhodišče za prihodnje pogovore.
Medtem ko je omenjena organizacija odlično odskočišče, obstaja še več bližnjic in taktik, kako pridobiti zanimanje ciljnih podjetij. Ena taka je recimo, da pišeš blog. Druga, da seminarske naloge, ki si jih pisal na faksu, pošlješ relevantnim podjetjem. Tretja … nebo je meja.
Ni potrebno veliko, samo volja in iznajdljivost.