Skip to content

Nečimrnost, percepcija in volitve

Twitter ima za Slovenijo dokaj povprečno število uporabnikov; na Sitweetu so jih nazadnje našteli nekaj čez 20 tisoč. Vendar pa je zaradi slovesa iz tujine in dejstva, da ga uporablja kar večina slovenskih spletnih entuziastov in strokovnjakov ter tudi kar nekaj politikov, podjetij in medijev, dobil svoj del pozornosti in veljave tudi v medijih.

Twitter je zaradi svoje realno-časovne narave in instantne dvosmerne komunikacije tudi priljubljeno orodje v predvolilnih kampanjah, kjer se kandidati poskušajo bolj ali manj pristno pogovarjati s svojimi potencialnimi volilci. Do tega trenutka ga je najbolj gotovo znal izkoristiti Obama. Pomembnost Twitterja v njegovi kampanji izraža tudi dejstvo, da je Twitter prvi kanal, kjer je oznanil svojo zmago.

Medtem ko bi lahko rekli, da je Obama diplomiral iz Twitterja, je slovensko stanje bolj na ravni vrtca. Ampak zdi se, da so bolj kot politiki nad Twitterjem navdušeni predvsem na Popu, kjer v tokratnih predvolilnih soočenjih ne prikazujejo samo izbranih tvitov pod hashtagom #soocenje, ampak so tudi najeli podjetje Gama Systems in njihovo storitev Perception Analytics, ki poenostavljeno rečeno kaže razliko med pozitvnimi in negativnimi tviti o 3 kandidatih. 

Tvitersfera in njeni znalci so orodje pospremili z burnimi, večinoma negativnimi odzivi. Mislim, da so ti negaitvni odzivi malce nezasluženi, ker je bilo v aplikacijo bržkone vloženo veliko dela in predvsem znanja, saj je z zapisi v slovenščini delati semantične analize kar precejšen izziv. Dejstvo je, da aplikacija ne bo mogla biti nikoli 100% natančna pri oceni sentimenta. Glavno vprašanje, ki se poraja, je: kaj ta aplikacija pove in komu sploh koristi; Pop je pri pozitivnem sprejetju aplikacije naletel na dve glavni težavi.

Težava 1: Nečimrnost

Aplikacija se ukvarja predvsem z absolutnimi številkami, kar je ena glavnih značilnosti metrik nečimrnosti. Prek 7.000 tvitov, 322 je bila razlika v nekem trenutku med pozitvnimi in negativnimi odzivi Boruta Pahorja itd. Kaj te številke povedo? Da je Pop uspel privabiti toliko uporabnikov, da so napisali 7.000 tvitov, recimo, da dobra številka za Pop, gledalci imajo od tega bolj malo.

Razlika 322 med pozitivnimi in negativnimi komentarji? To je glavna številka, ki jo poudarjajo pri Perception Analyticsih. Vendar na prvi pogled ne pove ravno veliko. To lahko pomeni, da je Borutu Pahorju uspel dober nastop, lahko pove, da se je njegova baza podpornikov dobro organizirala in še kaj bi se našlo. Skratka, številka na prvi pogled ne pomeni veliko.

Sklenemo lahko, da je Perception Analytics predstavljal predvsem popestritev v soočenjih z malo (pametne) vsebine.

Težava 2: Napačna publika

Največja težava, s katero se tu sooča Pop, je da so to storitev predstavili povsem napačni publiki. Publika od teh številk nima nič, razen umetnega ustvarjanja dobrega ali slabega vtisa. To je storitev, ki je namenjena kandidatom in njihovim strategom, saj bi lahko dobili na sekundo natančne vsebinske odzive tviterašev na njihove izjave in nastop. Te informacije bi lahko izkoristili za boljše nastope in boljšo vsebino predvolilne kampanje. Storitev namreč pri analizi beleži vsebino tvitov in javnih objav na Facebooku in Google+. Z vsebino pa si lahko veliko več pomagamo, kakor z neko številko, ki pomeni razliko med + in -.

Na hadovem zapisu o Perception analytics se je našel obiskovalec (jm), ki je zapisal primer potencialno koristne analize. Citiram del komentarja:

[…] Recimo včeraj je bil zanimiv odziv javnosti na malce presenetljivo vpletanje Pahorjeve družine v soočenje. In rezultat? Pahorju se je to obrestovalo. Kar bi v vsaki normalni kampaniji pomenilo, da bi sedaj naslednjih par dni to lahko vnovčil. Če pa bi podal par konkretnih stricev iz ozadja, bi pa sploh zmagal. Če pa jih ne misli, je bolje da tega več ne omenja. […]

Kratke analize je sicer konec soočenj pripravil tudi Denis Oštir, a ni bilo videti, da bi kateri od kandidatov to kdaj upošteval.

Bonus težava številka 3: Tudi pravi publiki ta storitev ne pomaga

Ker je, upam si trditi, ne razume. Vsaj tako sem uspel razbrati iz pogovora s članom ekipe enega od kandidatov, ki sem mu prilepil zgornjo mini analizo in je vse skupaj izvodenelo v smislu, O, kul. Hm. Prask?

Škoda, da še nismo na točki, kjer bi se več analiziralo prave podatke in iz njih delalo informacije, s katerimi se lahko dobro odločiš in manj delalo na pamet.

DOBER ZAPIS? NE ZAMUDI NASLEDNJEGA.
Pridruži se naročnikom, ki vsako sredo prejemajo zadnje objave z bloga in vsebine na temo grajenja posla na internetu in uporabniške izkušnje.
Tvoj e-mail naslov seveda ostane samo pri meni.
  • Kako prijeten mesec, sem ravno zaprl svoj Twitter account [goo.gl/abrmN] :)

    To pa sem si mislil že nekaj let nazaj: goo.gl/vhkzt (repost)