Olimpijske igre so v času pisanja te objave v polnem zamahu, nekaj naših športnikov je osvojilo medalje in glej ga zlomka, trenutno celo vodimo v številu medalj na prebivalca. Lepa statistika, a nič več in manj kot to. Kar nekaj podjetjem so osvojene medalje bolj kot dejansko veselje predstavljale eno skrb manj v dnevu, kaj objaviti na Facebook strani.

Večine fanov teh strani to sicer niti ni zmotilo oz. se niso pritoževali. Pač so polajkali tiste objave in šli naprej stalkat svoje prijatelje. Je pa to po drugi strani zmotilo par bolj heavy uporabnikov (najbolj glasen okoli tega je bil verjetno Had). Hadovo trditev, da je “vse isto sranje” lahko razumem, saj ko vidiš  [vstavi poljubno število večje od 37] objav različnih podjetij z isto vsebino, se težko upreš temu občutku.

Če odštejemo aktualne medalje, se podjetja vse prevečkrat še bolj kot njihov fani navdušujejo nad lepim vremenom, vikendi, živalmi in spanjem.

To so vse stvari, ki v družbi postanejo tema pogovora takrat, ko vse postane zelo čudno in eden drugega gleda, če bo kdo kaj rekel.

Če potegnemo očiten zaključek, s takimi objavami kot brand ne daješ svojim fanom vedeti, da si zabaven in simpatičen, ampak da ti ni jasno, kaj tam delaš. No, vsaj tistim, ki znajo razmišljati. Ostali bodo sicer mogoče še naprej lajkali, bržkone pa ne bodo ničesar kupili.

Engagement, ki to ni

Buzzword, ki žene take objave, je engagement. Svetovalci (guruji) za komunikacijo na družbenih medijih vsi po vrsti govorijo o engagementu in kako je kul. Res je, vendar engagement pomeni, da ga ustvarjaš okoli vsebin, ki so povezane s tvojim brandom. To je razlika.

Vreme je povezano z brandom, če si zavarovalnica, medij ali ARSO.

Živali so povezane z brandom, če si trgovina s stvarmi za živali ali zavetišče.

Yay, vikend objava je povezana z brandom, če si lokal, hotel, kino, kopališče ali kaj drugega v tej kategoriji. Ker pač, a veš, živiš od tega, da ljudje med vikendom nimajo kaj početi in grejo k tebi.

Spanje je povezano z brandom, če prodajaš vzmetnice.

In medalje športnikov na olimpijskih igrah so povezane z brandom, če si medij ali sponzor športnika oz. reprezentance.

Če hočeš biti zabaven, naredi nov 9gag. Sicer pa prej razmisli, kaj je dejansko tvoja zgodba. Super mi je bil case ustvarjalcev aplikacije AutoCAD WS, ki ga je objavil Tech Crunch. Tam razlagajo, kako so pozicionirali vertikalno (nišno usmerjeno) aplikacijo horizontalno (uporabno/zanimivo več različnim segmentom) – ali z drugimi besedami – tudi če si na prvi pogled dolgočasen brand, še ne pomeni, da ne moreš biti zanimiv in k sodelovanju pritegniti različnih ciljnih skupin z vsebinami, ki so neposredno povezane s tem, kar delaš. Je pa potrebno vložiti domišljijo, čas in denar v produkcijo vsebin. Easy peasy koncept. Mogoče boš dobil tri četrt manj lajkov, a bodo vsaj tisti iskreni.

Kaj pravijo številke?

Ob pogledu na statistike (npr. socialnumber.si, analitka.sociallab.si ali Facebook Insights) se pokaže, da take objave niti ne prinesejo omembe vrednega števila novih fanov. Mogoče malenkost, če objava res dobi veliko število lajkov, ki se potem zgenerirajo prek objav v newsfeedih prijateljev tistih, ki so lajkali ali komentirali ali prek deljenj.

Za ilustracijo – stran, ki je dobila za objavo fotografije Urške Žolnir ob osvojeni medalji cca. 4.500 lajkov in ima cca. 75.000 fanov, je tisti dan dobila 184 novih fanov. Sicer pa jih dobi vsak dan med 50 in 100. Ob isti objavi Luke Špika in Iztoka Čopa pa se številka sploh ni več dvignila nad povprečje, čeprav je fotografija dobila prek 1.000 lajkov in je bila objava ravno tako entuziastična.

Strategija, ki to ni

Torej, why bother? Nobeden ne bi zameril, če ne bi objavil nove medalje, dejstva da je vikend ali da sije sonce. Prostor v newsfeedih fanov je dragocen in ga je potrebno dobro izkoristiti, saj objavo vidi dejansko majhen delež fanov in glede na pričevanja o Facebookovem algoritmu EdgeRank, ki odloča, ali se bo objava prikazala v newsfeedu, je potrebno redno vzdrževati dober engagement rate. Take objave sicer pozitivno vplivajo na EdgeRank, vendar pa po drugi strani to ni vsebina, ki bi na dolgi rok prinašala donos.

Potrebno je tako ustvariti vsebino, ki je povezana z brandom in zagotavlja spodoben nivo engagementa. V primeru slabe vsebine vse postane dražje, če že ne zaradi oportunitetnega stroška časa, ki se namenja komunikaciji, pa zaradi večjega vložka v oglaševanje, kot bi bil sicer potreben.

Strategija je v osnovi vojaški termin in v vojnah je bilo vedno kar precej jasno, kam hoče vojska priti in tam narediti. Podjetja bi se morala držati istega principa; vse prevečkrat namreč pozabljajo, zakaj so dejansko na Facebooku, kaj je njihov cilj in kaj morajo storiti, da do tega cilja pridejo. Tri jasna vprašanja, ki zahtevajo tri jasne odgovore.