Zadnjič sem bral Kamenkovo objavo Zaposlovanje, kjer je pripovedoval o stotinah zavrnitev na prošnje za delo, ki jih je poslal in lekcijah, ki se jih je naučil iz tega. Ne vem sicer, kako je izgledala njegova prošnja, a če pošiljaš prošnje na slepo, zelo težko pričakuješ kakšen pozitiven odgovor. O enem takih primerov sem že govoril na tem blogu.
V življenju sem napisal mislm da ravno 2 prošnji za delo, pa še to takrat, ko sem bil nesrečen v enem od svojih projektov. V obeh sem bil sicer povabljen na razgovor, a smo pri obeh na koncu ugotovili, da si ne bomo kaj prida koristili – ne jaz njim, ne oni meni. Jebiga.
Po dobrih 8 letih dela lahko sklenem, da so tradicionalne prošnje za zaposlitev mrtve. Zakaj? Če ne drugega, ker to počnejo vsi.
Da ne bi vse skupaj zvenelo tako apokaliptično – definitivno bo še kdo dobil zaposlitev na podlagi prošnje, a gledano širše je v tem času glede na razmere na trgih potrebno biti bolj iznajdljiv kakor včasih ali pa vsaj pogledati malo izven cone udobja pisanja prošenj za zaposlitev v varnem okrilju doma staršev.
Sam sem do projektov in dela sem praviloma vedno prišel po vezah in priporočilih. Pa ne zaradi tega, ker bi bila fotr ali mati (ali kdorkoli od žlahte) nakonektana po vseh koncih, ampak zaradi tega, ker sem se sam znal obrniti okoli sebe in zaradi preteklih referenc.
Ko sem iz Žerovnice prišel v Ljubljano na gimnazijo, nisem poznal nikogar razen tistih par iz mojega konca, ki so šli na isto šolo. In vse skupaj se je začelo že takrat – druženje s kolegi in sošolci, ki so imeli v življenu ambicije in isto potem naprej na faksu. Mogoče bom zvenel kot pocukran motivator, a mislim, da je v življenju res pomembno, da imaš ob sebi ambiciozne in bolj uspešne ljudi od tebe, ker ti to daje voljo, da postaneš boljši in nenazadnje si ob takih ljudeh ravno sredi ustvarjanja neštetih priložnosti.
Ali podjetniški ali zaposlitveni tip človeka, je precej irelevantno, priti do dela je zgolj plod lastne iznajdljitvosti. Pisanje prošenj za zaposlitev je dandanes podobno tradicionalnemu oglaševanju – je enosmerno in njegova uspešnost bolj ali manj hitro usiha. Mislim, da obstajata dva ključna prijema, ki se ju lahko lotimo takoj, če iščemo delo.
Delaj brezplačno
Kamenko je dokazal, da se da priti do dela, če delaš brezplačno. Naredil je sila luštno PR zgodbo (mogoče celo nevede) in dvema mladima je pomagal do službe. Ta koncept je v Sloveniji še dokaj nezrel, neznan in tisti, ki dela zastonj, je smatran bedak; tisti, ki takega “najame”, pa izkoriščevalec.
A če bolje pomisliš, je to podobno kakor brezplačen preizkus aplikacije. Če ti je kul, boš plačal, če ti ni ne boš. Tu je podobno – če si si priden in uspešen, te bo mogoče kdo zaposlil, če ne drugega pa dobiš vsaj izkušnje, ki so edino, kar šteje.
A o tem je najbolje razmišljati že v gimnaziji ali najkasneje na faksu. Takrat imaš ponavadi višek časa (če nisi ravno pravnik ali medicinec:D) in se lahko pridružiš kakšnemu društvu, ki deluje v smeri, ki jo študiraš. Sam sem (bil) član Management Groupa in to je bila ena boljših odločitev v mojem življenju. Biti član legitimnega (dejanskega) društva in biti študent, ti odpre praktično vsa vrata v poslovnem svetu, saj lahko prideš do kogarkoli hočeš, kar ne gre tako preprosto, če sam tavaš naokoli po svetu.
To sicer ni brezplačno delo, kakršnega je promoviral Kamenko, je pa res, da za to, da si aktiven v društvu, nisi nikoli plačan z ničemer razen z novimi spretnostimi, izkušnjami in poznanstvi.
Lahko pa malo razburkaš sceno, kakor je to recimo storila Romina s svojim redesignom Abanke. Skratka daj nekaj od sebe, ne da bi neposredno pričakoval kaj v zameno in počasi se bodo stvari začele dogajati v tebi pozitivni smeri.
Kakor tudi Kamenko pravi v svoji objavi, je končni finančni efekt med tem ali delaš zastonj ali pa pišeš prošnje, praktično isti – še vedno si na 0.
Izkoristi internet
Do interneta ima dandanes dostop že praktično vsak; možnosti, ki jih internet ponuja, pa praktično nešteto.
Slednje se delijo v dve veji – na internetu lahko delaš posel ali pa se promoviraš kot oseba.
Če si v nečem dober, je internet odlična prilika za začetek posla. Če znaš sam kaj izdelovati in imaš višek časa, ker nisi zaposlen, izkoristi eno od velikih globalnih platform za (pre)prodajo (npr. www.ebay.com, www.etsy.com in drugi.) ali platformo za financiranje projektov, kakor je npr. Kickstarter. Če bi prodajal kaj na lokalnem tržišču, obstaja veliko rešitev za postavitev spletne trgovine. Če si spreten v čem in bi rad začel delati na internetu, me kontaktiraj na anej afna anej pika si in lahko skupaj pogledava, kako bi se bilo najbolje lotiti stvari.
Če pa nisi tako podjetniško usmerjen, pa izpili predvsem svoje LinkedIn, Facebook in Twitter profile. Prvega zaradi poslovne orientiranosti, druga dva predvsem zaradi spodobne podobe v spletni javnosti. Začni pisat blog. Piši o vsem, predvsem pa o tem, kar znaš delati. Bodi drzen v objavah, izzivaj, analiziraj, ne kritiziraj, ampak ponudi alternativo.
In stvari se bodo začele dogajati. Preverjeno.