Zbral sem 5 glavnih nasvetov, kako zelo hitro popraviti spletno mesto in njegove vsebine. Veliko se pojavlja beseda dejansko, ki poudarja izogibanje bullshitu, ki ga je tolliko na internetu in poziva k uporabi zdrave kmečke pameti. Slednja bi si resnično zaslužila postati ultimativni buzzword.

TL:DR; (angl. too long, didn’t read) verzija:

1. Spoznaj svoje dejanske stranke

2. Testiraj in dejansko uporabljaj svoje spletno mesto

3. Ukini sklop Pogostih vprašanj (FAQ) in se ukvarjaj z dejanskimivprašanji ljudi

4. Optimiziraj vsebino za dejanske ljudi z dejanskimi problemi in potrebami

5. Ugotovi, kdo ima dejansko dostop do Google Analytics in gadejansko uporabi. 🙂

—

1. Spoznaj svoje dejanske stranke

V zadnjem času skoraj vsaka agencija ali svetovalec, ki je kolikor toliko z glavo v letu 2015, piše o tem, da moramo biti fokusirani na stranke in jih spoznati. Ampak kaj to dejansko pomeni?

Itak, narediti persone je fino; imeti razdelan odločitveni proces še toliko bolje. Najbolje od vsega pa se je pogovarjati s svojimi dejanskimi strankam, tistimi, ki bodo in tistimi, ki več niso. Predlogi, ki sledijo, niso hitri niti preprosti, kakšen se zdi mogoče celo malo čuden, dajo pa veliko bogatih informacij iz prve roke:

  • če izdeluješ izdelke, ki se prodajajo v trgovinah, pojdi v trgovino, se usedi k polici, kjer so tvoji izdelki in opazuj ljudi, ki pridejo do police – kdo so, koliko so stari, katerega spola, kaj naredijo, preden dajo izdelek v košarico, kateri del embalaže pogledajo? Po možnosti pa potem še stopi do njih in jih povprašaj o izdelku – zakaj so kupili ravno tega in zakaj ne katerega drugega; kje so dobili informacije o njem itd.;
  • če imaš spletno trgovino, pošlji strankam in prijavljenim na e-novice čisto navaden e-mail in jih povprašaj o tem, kakšno izkušnjo so imeli pri nakupu in uporabi  kaj jih moti, kako so izvedeli zate;
  • če gre za storitev, se dogovori z zaposlenimi, da navežejo pogovor s strankami, da dobijo na čisto naraven način prek pogovora informacije, ki jih potrebuješ, da po tem tudi to zapišejo;
  • če imaš telefonsko številko ali e-mail naslove strank, jih pokliči / jim piši, se jim zahvali za to, da so pri tebi in jih vprašaj stvari iz zgornjih točk;
  • odpravi se rovarit naokoli po internetu – preglej relevantne forume za tvojo dejavnost, družbene medije, komentarje na relevantnih spletnih mestih – s tem dobiš vtis, kaj se dogaja v panogi in kako ljudje razmišljajo in se vedejo, ko niso obremenjeni z ničemer razen z lastnim mnenjem. 🙂

Ali še bolj po domače: pogovarjaj se.

S tem, ko (s)poznaš svoje dejanske stranke in se z njimi tudi pogovarjaš, lahko veliko bolje pripraviš tudi spletni nastop, saj zdaj že veš, kje so njihovi problemi in katere informacije potrebujejo, da se odločijo za nakup. Treba je samo it malo iz komforta pisarne. 

P.S.: če se ti slučajno utrne misel, “češ saj podjetja pa gotovo poznajo svoje stranke”, te vprašam nazaj: zakaj je potem v 95% briefov ciljna skupina navedena kot splošna javnost, stara med 25 in 60 let?

2. Testiraj in dejansko uporabljaj svoje spletno mesto

Spletno mesto je praviloma namenjeno članom ciljne publike podjetja; je orodje, ki jim je na razpolago, da lahko na spletnem mestu opravijo določene naloge in aktivnosti z namenom, da rešijo določen problem, ki ga tvoje podjetje pomaga reševati; ali pa, recimo, kupijo kaj. 🙂

Vprašanje je, kako učinkovito in preprosto to lahko naredijo. Pomembno je, da v načrtovalni fazi najbolj naloge in aktivnosti (npr. uspešno opravi nakup) čimbolj natančno določimo in vodimo njihov seznam.

To je tudi podlaga za določanje famoznih KPI-jev, ali drugače metrik, ki ti povejo, kako dobro sta načrtovalec in oblikovalec to načrtovala/oblikovala in kako dobro so razvijalci to implementirali.

Vsebine in funkcije spletnih mest se včasih zdijo, kot da noben ni pogledal za sabo, kaj je naredil. Za začetek je ključno, da dejansko uporabljaš spletno mesto in poskusiš opraviti omenjene naloge in aktivnosti in se pri tem stalno sprašuješ, kako dobro ti je šlo in kaj bi lahko naredili bolje. Ne kako bi lahko zamenjali barvno shemo ali dodali več senc, ampak se sprašuješ:

  • ali mi je jasno, kaj se dogaja?
  • kaj naj naredim najprej in kaj potem?
  • če kliknem X ali se bo zgodilo Y?
  • kaj pomeni ta ikona?

You get the picture. 

Torej vprašanja, ki vplivajo na način uporabe in izkušnjo pri tem. S tem, ko dejansko uporabljaš svoje spletno mesto, že odkriješ veliko težav, ki bi jih ljudje imeli pri uporabi.

Ker pa si še vedno pristranski, saj težko abstrahiraš vse informacije, ki jih imaš, je pomembno tudi, da svoje domneve preveriš oz. validiraš in da v uporabo vključiš še dejanske predstavnike ciljne skupine (ljudje iz 1. točke) in jih opazuješ pri uporabi. Pri tem jim daš nalogo, kaj naj naredijo, oni pa naj razlagajo, kaj počnejo, kaj jim ni jasno in kaj jih moti.

Pravilo čez palec pravi, da vsaj 80 % težav odkriješ in rešiš že s tem, ko tako v živo opazuješ ljudi uporabljati tvoje spletno mesto. To pa lahko že pomeni nekaj več cekinov v blagajni, ne?

3. Ukini sklop Pogostih vprašanj (FAQ) in se ukvarjaj zdejanskimi vprašanji ljudi

Najbolj me nasmeje, ko v FAQ oz. Pogostih vprašanjih vidim vprašanje:

1. Kaj je <vstavi ime podjetja / storitve / izdelka>?

To ni resnično vprašanje ljudi, tepček. 🙂 Če pa je, pa ste v podjetju z agencijo zelo slabo naredili osnovno nalogo – predstaviti to, kar prodajate.

Kakorkoli. Kar hočem povedati je, da imajo pogosta vprašanja strank zgolj dve vlogi:

  1. obstajajo samo na mailih, komentarjih na Facebooku, klepetih ali zapiskih telefonskih pogovorov in ti dajo namig, kaj vključiti v dejansko vsebino spletnega mesta, da teh vprašanj ne bodo imeli – torej če te npr. 20 ljudi vpraša, ali aplikacija podpira integracijo z neko drugo aplikacijo, je ta podatek smiselno vključiti na spletno mesto.
  2. uporabiš jih lahko kot element za krepitev zaupanja (angl.reassurance) ob ključnih aktivnostih na spletnem mestu v smislu “Kaj se bo zgodilo, če ne bom zadovoljen?”, kjer v kratki in razumljivi obliki odpraviš dvome, ki se uporabniku porajajo na določeni točki.

Če pa že na vsak način hočeš imeti ta sklop na spletnem mestu, pa se zapodi v info mail podjetja, v dnevnik telefonskih klicev, vprašanja ljudi na družbenih omrežjih itd. ter objavi dejanska vprašanja ljudi, ker samo v tem primeru bo ta sklop … no … koristen.

4. Optimiziraj vsebino za dejanske ljudi z dejanskimi problemi

Tvoj izdelek oz. storitev rešuje en ali več problemov (mogoče je boljša beseda izziv), ki jih ima tvoja ciljna skupina, ne? Vsebine, ki so na spletnem mestu, morajo govoriti predvsem o tem, na kakšen način izdelek ali storitev ta problem rešuje.

Ljudje se pri nakupu odločamo o tem, kakšne prednosti ima izdelek ali storitev , kako dobro rešuje problem, ki ga imamo, in ne o tem, kakšno je poslanstvo ali vizija podjetja in kako veliko je in kako dolgo obstaja – to se mora odražati iz vsebin. Če moraš povedati, da si pomemben, potem verjetno nisi tako zelo.

Kot vedno – najprej je potrebno narediti domačo nalogo (glej 1. točko) in razumeti, na podlagi česa se kupci odločijo za nakup. Tako je potrebno zdefinirati in pripraviti vsebine predvsem na podlagi naslednjih stvari:

  • komu točno prodajaš – zdefinirati ciljne skupine in persone;
  • kaj je kupcem pomembno, katere informacije potrebujejo (fotografije, prednosti, podatki o funkcionalnostih, …) – npr. če prodajaš avto družinam, je pomembno govoriti o varnosti, prostornini prtljažnika itd.;
  • kaj se zgodi po tem, ko stranka kupi izdelek ali storitev – kako ga bo uporabil, kaj vse zajema nakup = kakšna je vloga podjetja in kakšna je vloga kupca;
  • kaj se bo zgodilo, če kupec ne bo zadovoljen z izdelkom ali storitvijo;
  • kako so bili zadovoljni drugi kupci – izpostaviti pričevanja in/ali študije primerov (angl. social proof).

Veliko idej za pripravo vsebine najdeš predvsem v 3. točki.

5. Ugotovi, kdo ima dejansko dostop do Google Analytics

To se zares dogaja v podjetjih. Na spletnem mestu je nameščen Google Analytics (ali kakšno drugo podobno orodje), ampak nekako nobeden ne ve, kdo ima dostop.

Če odmislimo nečimrne metrike, kakor je število obiskov, ki pove samo to, kolikšen del ciljnih skupin smo uspeli privabiti na spletno mesto v opazovanem obdobju, je z vidika vsebin pomembno pogledati predvsem naslednje stvari:

  • katere strani so najbolj ogledane, jih pregledati in analizirati, kakšno vlogo imajo in kaj lahko naredimo bolje;
  • s katerih strani ljudje odhajajo (angl: exit pages), jih pregledati in ugotoviti, ali tam manjkajo kakšne informacije, da ljudje zapustijo spletno mesto;
  • iz katerih virov prihjajo obiskovalci in kakšna so razmerja med njimi – načeloma je dobro imeti raznovrstne vire obiska; s tem podatkom pa dobimo tudi hiter vtis, kako dobro je spletno mesto optimizirano za iskalnike, kako dobre (zanimive) vsebine objavljamo na družbenih medijih in prek e-novic, torej koliko in kateri so napotitelji, ter kako dobro nas ljudje poznajo, kar vidimo prek direktnih obiskov;
  • na katerih napravah si ljudje ogledujejo spletno mesto – zelo verjetno bo kar precejšenj delež mobilnih naprav – kar pomeni, da je potrebno spletno mesto razviti v prilagodljivem (angl. responsive) načinu ali imeti vsaj mobilno verzijo strani -> tu
  • kakšna je stopnja odboja – visoka stopnja odboja lahko pomeni več stvari: lahko so to nerelevantni viri obiskovalcev, pristajalne strani niso pripravljene za doseganje konverzij (so slabo oblikovane, jih je težko uporabljati, dolgo se nalagajo). Lahko pa so to samo strani, kjer obiskovalci izvejo vse, kar potrebujejo in odidejo;
  • koliko ciljev / konverzij je doseženih – če predpostavljamo, da so jih razvijalci nastavili (če jih niso, jim zateži, da jih:), potem ti to pove, v kakšni meri in količini obiskovalci dosegajo cilje spletnega mesta – ključna metrika.

Pomembno je obdržati samo tisto, kar ljudje dejansko uporabljajo in pregledujejo. Funkcionalnosti in vsebine, ki ne funkcionirajo, je potrebno izboljšati ali opustiti. Zabavna ideja v tem duhu je kill a feature a day – ali drugače povedano – ukini funkcionalnost ali vsebino in spremljaj, če bo kdo opazil ali se pritožil. Če je odgovor negativen, je razlog za ukrepanje.

—

Hej, hvala za branje!

Se strinjaš z zapisom? Stisni Like ali Share, da bodo še tvoji kolegi lahko hitro izboljšali spletna mesta.

Sem izpustil še kakšno efektivno idejo? Sporoči v komentarjih.