Na spletu je dandanašnji precej težko biti sam svoje vesolje, saj vsak dan vznikne kakšna nova podobna storitev, ki ima (ali pa tudi ne) tisti nov killer feature. Prehajanje uporabnikov storitev iz ene v drugo pa naredi pravo zabavo, saj se predvsem na internetu switching costs, torej stroški prehoda iz ene v drugo storitev, gibljejo blizu ničle. Pozornost upravljalcev teh storitev se tako v veliko primerih preusmeri bolj kot v razvoj storitev, v boj za uporabnike, ki poganjajo njihov poslovni model. Odgovor na to, katera od usmeritev je pravilna na koncu dajo prav uporabniki.
Zabavno je tudi to, da prav tehnologije, na katerih temeljijo spletne storitve, po eni strani prinašajo konkurenčne prednosti, po drugi strani pa omogočajo prav konkurenčnim storitvam, da pripnejo storitvi svoj dodaten (težji) vagon. Na primer odprti API-ji, ki so nekakšna stalnica web2.0, omogočajo interakcijo spletnih aplikacij, kar pomeni, da tu hitro pridemo do načela: can’t beat them, join them.
Vseprisoten Facebook
Facebook in Twitter se vzajemno smatrata za konkurenco. Medtem ko je Twitter že pred časom razvil Facebook aplikacijo, ki omogoča sinhronizacijo objav na Twittru s statusi na Facebooku, je kak teden nazaj v blogosfero pricurljala novica, da naj bi Facebook razvijal sinhronizacijo statusov v obratno smer, torej s Facebooka na Twitter. Ne glede na to, da ima Facebook precej večjo bazo uporabnikov in da je Twitter verjetno samo ena od storitev, ki jo bo Facebook napadel na ta način, je tu bolj pomemben sam koncept – pozicioniranje storitve kot začetne točke za določeno aktivnost na spletu (status updates).
Potem, ko je Facebook postal največji arhiv fotografij na spletu, sedaj postaja najbolj pogost medij za deljenje povezav, prav tako pa ponuja svojo storitev Facebook Connect v več jezikih, napoveduje pa se tudi tekma z vodilnim ponudnikom registracije (plačljivih) dogodkov Eventbritom.
Facebook vseh ostalih (podobnih) storitev v spletnem ekosistemu ne more ukiniti, lahko pa svoje izjemno število uporabnikov preusmeri nase (in seveda doda nove) s tem , da ponudi funkcionalnost, ki uporabnikom pomeni prihranek časa in lažjo uporabo storitve.
Google razume inoviranje
Nekaj podobnega bo poizkusil tudi Google, ki razvija svoj operacijski sistem. Cilj te zamisli ni neposredno tekmovati (število namestitev OS na računalnikih) z Microsoftom in Applom, pač pa preprosto preusmeriti čim večje število uporabnikov na splet, kjer bodo tekle vse aplikacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih najpogostejših opravil. Dejstvo, da je uporabnik na spletu, pa za Google seveda pomeni neposredni prihodek preko vseprisotnosti njegovega oglaševalskega sistema (Adsense in Doubleclick). No, TO je inoviranje.
Odpiramo se tudi v Sloveniji
Še pred zgledi velikih smo šli v to smer tudi na avtocentru. Že na začetku je bio jasno, da je na trgu več storitev, ki omogočajo trženje rabljenih avtomobilov na čelu z vodilnim Avto.net. Veliko trgovcev z rabljenimi avtomobili (in tudi fizičnih uporabnikov) uporablja večje število teh storitev za objavo oglasov. Avtomobile želijo prodati hitreje, kar je lažje z večjim dosegom. Težava pri tem je, da za oddajo vsakega oglasa potrebujejo cca. 8 minut, kar se izkaže kot zamudno opravilo pri večjem številu avtomobilov. Na avtocentru smo jim poskušali rešiti to težavo s tem, da smo omogočili hkratno oddajo oglasa na več različnih portalov. Ostali portali še vedno dobijo svoje oglase, medtem ko naj bi avtocenter postal vstopna točka oz. orodje za oddajo oglasov. Rezultati so bili mešani, saj je del trgovcev ostal trmasto zgolj na Avto.net, del pa je pozdravil to orodje in ga tudi s pridom uporablja.
Bottom line
Na spletu si lahko zaprt zgolj toliko časa, kolikor si edini ponudnik v svoji niši oz. dokler nekdo ne razvije enakovrednega ali boljšega produkta. Potem pa moraš pač postati pametnejši.