Delo v papirni obliki sem vedno rad vsaj preletel, če že ne prebral, ko sem imel priložnost. Še posebej pa je vedno prav prišlo, ko smo doma belili.

Že lep čas njihove prisotnosti na Facebooku sem tudi njihov fan pretežno zaradi tega, ker tako ali tako spremljam vse. Splošen vtis je, da Delo nima jasnega fokusa, kaj si želi doseči na spletu.

Jasno je, da naj bi si kot podjetje želelo monetizirati svoje vsebine. Vendar je tu nekaj, kar me je še posebej zbodlo v oko. Če za trenutek odmislim članstvo v Pianu, me vsako jutro ob prijavi v Facebook na news feedu čaka naslovnica Dela tega dne. Zmeden pogledam objavo za trenutek ali dva in grem naprej.

Samo ugibam lahko, ali je cilj Dela to, da grejo njihovi fani kupit Delo v papirni obliki ali je cilj to, da grejo na delo.si in tam poiščejo te članke, ki so na naslovnici. V vsakem primeru je Delo v zmoti in brez veze trati pozornost svojih fanov. Tisti, ki kupujejo Delo ali pa so nanj naročeni, niso njihova ciljna publika na Facebooku in ta povezava online-offline ne deluje ter na drugi strani prav tako dvomim, da je kdo ob preletu svojega news feeda dejansko že šel na delo.si zaradi slike naslovnice. Če drugega ne, ni tu vključene nobene povezave.

Te objave imajo tudi praktično ničelno količino interakcij (4 lajki na zgornji sliki pač niso nekaj, čemur bi rekel uspešna objava). Tudi sicer je komunikacija Dela malce podhranjena. Moja začetna priporočila za Delo in tudi za ostale medije na Facebooku so:

  • ob objavah povezav dajte kakovosten komentar, ki bodisi spodbudi vaše fane, da kliknejo na link bodisi povejo svoje mnenje v komentarjih. Spodbujajte interakcije!
  • vse vsebine, ki se objavijo na Facebooku (ali Twitterju) morajo biti zastonj. Facebook je za medij touchpoint, kjer lahko pokaže, kakšne vsebine ima za ponuditi, ne pa ima bralec tisti grenek občutek, ko takoj ob kliku na povezavo medij od njega zahteva denar ali dodaten klik (gumb “Preberite cel članek”) . Medij prodaja vsebino in jasen dokaz o njeni kakovosti (=ažurnost, zanimivost, količina vrednih informacij) je tisto, kar jo bo prodalo. Publika s Facebooka pa je tudi tista, ki bo vsebine tudi delila.
  • vsebine za publiko z družbenih medijev morajo biti kar se da vizualne – infografike, vizualizacije podatkov, fotografije, video. To je publika, ki ima izrazito kratko sposobnost pozornosti in izrazito low tolerance for bullshit. Poskušajte povedati čim več s čim manj.
  • ustvarjajte posebne aktivnosti in vsebine za svoje fane in followerje. Npr. naredite povzetek dogajanja v zadnjem dnevu, tednu. Tako kot smo včasih delali na Siol.net in tako kot to dela The Economist. To lahko umestite na poseben zavihek ali pa še bolje, na stran na delo.si, ki je namenjena samo fanom s Facebooka in followerjem s Twitterja. Vključite jih v nastajanje medija. Če ne drugega, poiščite njihovo mnenje, ko nameravate narediti nekaj novega na spletu.
  • vsebine podajajte tudi v obliki social readerja – tako kot to dela Washington Post. S pametno zastavljenim bralnikom vsebine lahko postanejo veliko bolj brane (khm, viralne), poleg tega pa sama aplikacija postane relevantna za uporabnika, ker vidi, kaj so brali tudi njegovi prijatelji (odkrivanje novih vsebin).