Včeraj sem bil na predavanju Roberta Roliha. Takih dogodkov se je vedno dobro udeleževati iz naslednjih razlogov:

  • če predava priznan strokovnjak, ki s svojimi storitvami dela 800k € prometa na leto, potem ima gotovo kaj pametnega povedati;
  • tudi če gre čez temo predavanja bolj površinsko, kar je razumljivo za zastonjske dogodke in z upoštevanjem, da se na takih dogodkih hitro znajde tudi konkurenca, boš še vedno zvedel nekaj stvari, ki te bodo opomnile na najbolj očitno (da, še enkrat). Vsi pa vemo, da se s ponavljanjem stvari zelo dobro vtisnejo v spomin in nato če se le da v dejanja;
  • taki dogodki so izredno dobra priložnost za networking, ker na njih srečaš ljudi podobnih interesov, s katerimi lahko zelo verjetno pride do sodelovanja, doseganja sinergij in win-win situacij.

Še par ključnih nasvetov:

  • ljudje, hodite na take evente, mrežite se, delajte si network. Ljudje ponavadi raje jamrajo, češ da nimajo vez in da jim je zato težko v življenju. No shit, Sherlock.
  • zastavljajte vprašanja, vprašajte vse, kar vas zanima, ker predavatelj je zato tam – da vas kaj nauči in da odgovarja na vaša vprašanja – da, zato je tam in zaradi ničesar drugega (pustimo vnemar samopromocijo)
  • po predavanjih okupirajte predavatelja in ga izprašajte še kake druge teme, ki so tipa bolj ena na ena, ki se mogoče ne tičejo čisto predavanja, ampak ima pa strokovnjak znanje o tem. To je tudi odlična priložnost, da dobite delo, če ga potrebujete. Vodilni kadri in strokovnjaki ljubijo samoiniciativnost. Tako da že s tem, da se pokažete pred njimi in rečete, jaz bi pa delal/a pri vas, naredite okoli 75% dela. Na enem od VIP večerov sem bil osupel, ko je Branko Drobnak sedel praktično sam sredi Kiberpipe, družbo mu je delalo par entuziastov. Kolikokrat v življenju ima večina ljudi priložnost srečati človeka tipa Branko Drobnak ali Robert Rolih, če hočete. Tu ni poanta postaviti omenjena dva na prestol, pač pa pokazati, da priložnosti (in denar) ležijo na okoli, sam pobrati oz. zgrabiti jih je treba.

Okej, za vse, ki ga še ne poznate, kdo je Robert Rolih? Robert Rolih je podjetnik, s podjetništvom je začel že med študijem na EF, študiral je marketing in nekega dne “dobil preblisk” in v A bloku v 3. letniku EF začel ustanavljati svoje prvo podjetje. Trenutno je direktor podjetja Uspeh, ki producira tržno usmerjene spletne strani, to podjetje pa je lastnik blagovne znamke Panta Rei, ki skrbi za razvoj mehkih znanj pri podjetnikih in managerjih. Vizija podjetja je globalno usmerjena in po Rolihovih besedah naj bi v 10 letih prišli do prve slovenske franšize. Good luck, Robert!

Rolih

Odziv je bil izredno dober, kar navdaja z optimizmom. Rolih je začel predavanje z vprašanjem Zakaj bi radi naredili dvakrat več kot drugi v istem času? Večina odgovorov je bila v stilu a) ljudje bi si želeli več prostega časa, b) več bi spali c) več zaslužili. Večina pa kar najraje vse troje naenkrat. Torej, vsak ima nek svoj razlog, zakaj bi rad naredil več v istem času, vendar se je najprej treba vprašati – koliko je naš čas vreden?

Predavanje Rolih

Rolih ugotavlja, da imamo ljudje, ki smo se udeležili tega predavanja, najmanj eno skupno lastnost – smo ambiciozni, želimo si narediti več. Težava, ki se pojavlja sedaj, pa je ravno naša generacija. Za to generacijo je po njegovih besedah (in sam se strinjam) značilna izredna orientiranost v quality of life – kar pomeni, da bi radi veliko uživali in ob tem minimalno ali nič delali. Za te ljudi obstaja pregovor: There’s no such thing as free lunch. Kar pa je ravno problem te generacije – misli, da free lunch obstaja. Sorry to disappoint you, guys.

Prva točka: cilj in želja

Vse se začne pri cilju in želji. Če hočeš biti dober pri time managementu (in tudi vsem ostalim), je potreben cilj oz. želja nekaj narediti glede tega. Če na svetu samo životariš, potem time managementa ne rabiš.

Rolih je ime očitno dober dan za pregovore, ko je izstrelil še enega, ki se tudi meni zdi zelo kul: The future belongs to the discontent – pomen pa je popolnoma preprost – če na svetu ne bi bilo nezadovoljnih ljudi, bi živeli še vedno v jamah. Pomembno je, da narediš tisti klik v glavi, ko vidiš, da tako ne gre več naprej, da je v tebi neravnovesje in da je posledično potrebna akcija.

Po drugi strani pa ti lahko kar nekaj stvari preprečuje, da bi bil dober pri time managementu:

  • Slabe navade, disciplina – zamujanje, kajenje, kavice
  • Narava dela – bolj izgovor, ali imaš kontrolo nad svojim delom
  • Ne ceniš svojega časa – če ne ceniš časa, ga razdajaš naokoli, če ceniš svoj čas, ga bodo spoštovali tudi drugi, če imaš čas, potem drugi mislijo, da nimaš kaj počet, niti nimaš nič splaniranega, če ceniš, čas bo vse kul.
  • Ne delaš pravih stvari – stvari, ki so potrebne za dosego ciljev
  • Nesposobnost določanja ciljev

Še enkrat, vse te stvari so tiste, do katerih mora priti sam pri sebi, v glavi. Treba je dejansko narediti in ne govoriti in poslušati in brati. Ne, narediti.
Uspešni ljudje imajo ponavadi vsaj eno skupno značilnost – vedo, kaj bodo počeli s svojim časom. Do tega prideš, s pravimi vprašanji. Vprašaj se, kaj hočeš. To ti posledično da odgovor, s čim se boš ukvarjal – delaš prave stvari. Spet posledično nato prideš do tega, da si te stvari razporediš po dnevih, tednih, letih.

Lep primer je recimo trženje. Cilj trženja je povečati prodajo. Kot tržnik se ne ukvarjaš preveč z velikostjo pisave in izbiro pisave na brošuri, pač pa s tem, kaj bo v brošuri pisalo, vsebina torej; potem kako boš prišel do teh kupcev in kaj bo blagovna znamka podjetja sporočala ciljnim kupcem.

Veliiko strokovnjakov poudarja, da je cilj veliko bolj uresničljiv, če je zapisan. Za to za vajo in za pomoč zapišite pomemben cilj, ki bi ga radi dosegli v par letih.

Cilj mora imeti nujno ti dve komponenti:

  • mora imert časovno omejitev, vsak si mora postaviti rok – roki vedno silijo k akciji – primer: kdaj hitreje spakiraš: a) ko to veš en mesec vnaprej ali b) ko to izveš noč pred odhodom
  • cilj mora biti merljiv – ali bom takrat lahko to stvar izmeril

Primer nepravilno postavljenega cilja: Rad bi shujšal.Zakaj je napačen:

  • v tem primeru je vseeno je če shujšaš 50g ali 5kg
  • kdaj??

En obiskovalec je odgovoril, da ima cilj, da bi v roku 2 let lahko sam izbiral katerokoli firmo.

  • Časovna komponenta je OK.
  • Merljivost: kako podjetje meri kakovost kadrov – koliko denarja podjetju prinese ali prihrani. Zato je potrebno:
    • Znanje
    • Izkušnje

Rolihov recept v tem primeu je proaktivnost – ko te določeno področje zanima (npr. direktni marketing) se v to področje poglobiš, bereš knjige, pišeš članke za časopis, vlagaš v znanje. Po drugi strani je bil njegov cilj,da je ustanovil podjetje, ko je videl, da je preveč sposoben kot da bi delal v ne-lastnem podjetju, da ni tip človeka, ki bi delal za nekoga. Torej, lasten klik v glavi. To lahko narediš samo sam. Nekdo ti sicer res lahko to pove, vendar samo ti nekaj lahko ukreneš glede tega.
Ljudje se ponavadi ustrašijo velikih ciljev. Tisti, ki si upajo, lahko to (veliko) dobijo, lahko to dosežejo. Pri doseganju velikih ciljev je konkurenca dokaj majhna. Prav tako cilji, vsaj večji, se vedno dosegajo po etapah. Spet lep primer: kako poješ slona – po koščkih.

Bolj celovita metoda pa je metoda SMART, ki upošteva vseh potrebnih pet elementov za doseganje ciljev:

  • S-Specific – točno določen cilj
  • M-Measurable – merljiv
  • A- Agreed upon and Attainable – v skladu s tvojimi vrednotami
  • R- Realistic and Rewarded – realen in z možnostjo nagrade
  • T- Timely – časovno opredeljen

Kako razmišljajo in delujejo najuspešnejši ljudje:

  • Pri njih ni suženjstva – večina ljudi je pri svojem delu suženj motenj
    • za test naj vsak naredi za vsako motnjo pri delu eno črtico
      • Eden od zaposlenih v podjetju uspehu – v ene dnevu je doživel 40 motenj > 40krat pri delu te zmotijo – min 1 min efektivne motnje, dodantnih 5 min, da se nazaj fokusiraš x 40 = 3h 20 min motenj v dnevu.

Kriv si seveda sam, ker te motnje dovoljuješ. Kaj lahko narediš:

  • Zmanjšaš število motenj
  • Izklopiš opozorila za e-maile, brez non-stop preverjanja inboxa
  • Določiš čas za motnje – kot direktor naredi obhod po podjetju na 2h ali prebere maile, ko mu zaposleni pošljejo
  • Če ni v domeni zaposlenega, da bi lahko odločal o tem, kdaj ga lahko moti, naj se pogovori z direktorjem oz. nadrejenim. Direktorje vedno zanima zgolj dvoje: kako bo povečal prodajo in zmanjšal stroške. Če zaposleni da predlog, kako bi to naredil, če bi zmanjšal motnje pri delu, ga bo vsak pameten direktor poslušal.
    • v tem kontekstu mi je bil posebej všeč naslednji Rolihov citat: “Državna uprava je servis, ki ubija duha v državi“

Potrebno je delati eno nalogo naenkrat in imeti disciplino. Šele ko končaš eno nalogo, greš potem na drugo. Tudi vsaka naloga, ki jo uspešno opraviš, ti na koncu da energijo za uspešno opravljanje naslednje.Vsaka stvar/problem ima svojo rešitev

Naloge in aktivnosti je potrebno planirati – 1 minuta planiranja ti prihrani do 10 min. Če za planiranje zjutraj namenimo 5 min, bo dan veliko bolj učinkovito porabljen.

Občutek za nujnost – naloga mora biti narejena, nujnih nalog ne prestavljaš, vse pa je seveda odvisno samo od tebe – ali bo nekaj opravljeno ali ne.

Razlika med bogatimi in revnimi:

  • Časovna perspektiva
    • Neuspešni ljudje razmišljajo v urah/dnevih/tednih
    • Uspešni 10-20 let naprej – makro nivo
    • Time management – mikro nivo – en dan prej vedo, kaj bodo naslednji dan počeli, dober manager ve, kaj naredi od 7h do 8h, kaj od 10h do 12h…KAJ
    • Večina stvari je takih, ki jih lahko narediš v 20 min
    • Parkinsonov zakon – delo se razširi ali skrči glede na čas, ki mu ga nameniš – če nameniš 6h, delaš 6h ali več, če 3h v 3h

Samo predavanje je bilo zasnovano bolj interaktivno, precej je bilo še pogovorov s publiko. Tako je bila slabost tega predavanja, da ni bilo posebej strukturirano, kar se pokaže tudi v teh zapiskih predavanj:)

Če na hitro ponovimo ključne točke:

  1. ceni svoj čas in tudi drugi ga bodo cenili
  2. vedi, kaj hočeš
  3. uporabljaj tehnike
    1. ena stvar na enkrat
    2. imej načrt
    3. drži se Parkinsonovega zakona

Za fotografije se zahvaljujem Alešu Hostniku. Oglejte si tudi njegov blog.