Skip to content

Kdo proti koliko

Na blog uvajam novo kategorijo, in sicer Point of the day. Gre za objave na spletu, ki ne smejo biti spregledane.

Seth je spet objavil en omembe vreden zapis na svojem blogu. Tokrat se ukvarja z dilemo – kvantiteta ali kvaliteta. Govori o 14-letnem otroku, ki je z objavo svojih videov na YouTubu dosegel več kot 45 mio ogledov. Kar je bistveno več, kot jih bo kdajkoli imelo kako podjetje, ne glede na to, kjer vrtijo svoje oglase (po možnosti imajo ta spletna mesta tudi bistveno manj prometa kot oni 14-letni falot).

Podjetja se še vedno ukvarjajo z doseganjem čim večjega števila ljudi (mase – kar se ob onih 45 mio ogledih dobesedno brezveznih vsebin zdi smešno) in ne s tem, koga dejansko zadanejo. Vedeti, koga zadaneš in temu prilagoditi ponudbo je veliko bolj dobičkonosno.

In kakor Seth ironično zaključi – če je nekaj preprosto meriti (promet na spletni strani), to še ne pomeni, da je pomembno in da prinaša kakšno uporabno vrednost (koliko in kako ta promet konvertira v € na računu).

DOBER ZAPIS? NE ZAMUDI NASLEDNJEGA.
Pridruži se naročnikom, ki vsako sredo prejemajo zadnje objave z bloga in vsebine na temo grajenja posla na internetu in uporabniške izkušnje.
Tvoj e-mail naslov seveda ostane samo pri meni.
  • Val

    Verjetnost, da zadaneš ciljno publiko, se pa vsekakor poveča pri večjem številu ogledu, mar ne? Morda pa ciljanje na slepo ni vedno napačno, včasih zahteva manjši vložek, poleg tega pa pritegneš tudi tiste, za katere niti nisi pričakoval, da bi jih ti zanimal.

  • Za primer vzemi ostrostrelsko puško in mitraljez. Vsaka služi svojemu namenu, za kar je bila seveda tudi narejena. Ostrostrelska puška je pač primerna za streljanje na večje razdalje, s smrtonosno natančnostjo, porabi se manj energije in je veliko bolj učinkovita. A v enoti časa ubiješ lahko manj ljudi, kot pa z brzostrelsko puško na manjše razdalje, vendar pa definitivno porabiš več energije in tveganje je večje, da boš zadet. Torej moraš imeti predvsem cilj, kaj hočeš doseči. Npr. graditi blagovno znamko pri masi ljudi ali pa doseči zgolj tiste, za katere z dovolj veliko verjetnostjo domnevaš, da bodo ob tvoji promocijski aktivnosti konvertirali v kupce.

  • Val

    Hmmm zelo nazoren primer ;) Le nečesa ne razumem (res nimam vojaških ali kriminalnih izkušenj ;) ), zakaj je tveganje pri mitraljezu, da boš zadet, večje kot pa če streljaš z ostrostrelsko puško.
    Je pa tudi tako, da če najameš ostrostrelca te navadno stane precej več, kot če najameš nekoga, ki bo brezglavo streljal.
    No, pustimo te vojaške metafore… Pravzaprav se zelo strinjam s tabo, ko “streljaš” ciljno publiko, je vedno dobro vedeti, kdo je tisti, ki ga želiš za kupca. Vseeno menim, da včasih narobe tudi kakšen metek zapraviti za to, da posterljaš še tiste okoli svoje tarče. Je pa res, da naj se to zgodi raje nenamenoma, ker porabljati denar za streljanje tistih, kjer je verjetnost, da jih tvoj izdelek/storitev ne zanimata, zelo velika.
    Hotela sem povedati, da se ne smemo braniti, če ulovimo kako ribo, ki je nismo nameravali :)

  • Saj jaz jih tudi nimam, a sklepam, da si pri večjem številu krogel, ki letijo okoli tebe, bolj ogrožen, kot če si iz zasede prežiš na tarčo:)

    Ja, definitivno pa je fino, če stranka pride sama od sebe:)