Je mogoče kdo opazil, kako denimo vsi prodajalci avtomobilov v povprečju trobijo v isti rog? V svoji promociji v glavnem izpostavljajo vse večje popuste in izumljajo toplo vodo z raznimi oblikami financiranja, medtem ko sta pri tehničnih podatkih vedno izpostavljena tudi največja končna hitrost in pospešek od 0 do 100 km/h. Vsem snovalcem promocije taistih prodajalcev avtomobilov očitno ne potegne ves trud države, da bi umirili državljane na cestah in bi ti vozili počasneje ter s ten povzročili manj nesreč.
Pravijo, da hitrost ubija. Zgolj posredno. Ubijata predvsem pojemek in energija, ki se sprosti ob trku. Ergo, če hočemo, da je energija ob trku manjša ali da do trka sploh ne pride, potrebujemo avto, ki se ustavi karseda hitro. Zakaj se torej med temi nesrečnimi prodajalci avtomobilov ne najde junak, ki bi v promociji svojih avtomobilov komuniciral najkrajšo zavorno pot? Tale avto sicer gre hitro, ampak – pazi to – se tudi najhitreje ustavi. Prepričan sem, da se veliko ljudi želi voziti varneje in v skladu s tem želi tudi hitro ustaviti, ko je potrebno. Wink, wink.
Tole objavo je navdihnil Seth Godin, ki na kratko pokaže, kako hitro se spreminjajo stvari in kako pomembno je, da se sprašujemo prava vprašanja, če naj hočemo v prihodnosti rasti in ne propasti. Tudi avtomobili so šli včasih počasneje.
Zadnjič je tale gospodična objavila tale citat:
In times of change, the learner will inherit the earth while the learned are beautifully equipped for a world that no longer exists.
Kar v bistvu lepo sovpada s trditvijo Setha Godina, ki pravi, da če bi dejansko vedeli, da bo starega sveta, starih poslovnih modelov slej ko prej konec, bi ljudje tekli kot nori, da bi izumili novega.
Internet je korenito vplival na sicer v preteklosti dobro zastavljene poslovne modele predvsem v tisku, glasbeni ter filmski industriji. Papir in nosilci zvoka, slike ter videa niso več nujno potrebni za distribucijo novic, filmov in glasbe. To delo veliko bolj učinkovito opravlja internet. Njegova infrastruktura omogoča pol tega tudi njihovo shrambo, zahvaljujoč Googlu pa te vsebine tudi hitro najdemo. Gospodje v entertainment industriji, ki so pred pojavo interneta odlično živeli, se na njegov prihod in derivate, ki jih izumljajo njegovi uporabniki, odzivajo zgolj s tožbami.
Razlog, zakaj oglaševanje na internetu ne raste hitreje, kot bi lahko, saj je v primerjavi s tradicionalnim veliko cenejše, merljivo in v večini primerov bolj učinkovito, leži predvsem v tem, da ljudje, ki odločajo, kam se bodo razporedili oglaševalski budgeti, o tej vrsti oglaševanja nimajo dovolj znanja. Ne v agencijah in predvsem ne v podjetjih. Posledično tu prevlada strah, da bodo v podobnem stilu, kot zgoraj omenjena gospoda, bodisi izgubili nadzor napram tistim, ki mogoče kaj znajo, bodisi bodo del kampanj na internetu izvedli slabo in posledično izgubili naročnike. Web 1.0 je pomenil v glavnem zgolj prenos tradicionalnih oblik oglaševanja (npr. tiskani oglasi – plakati) na internet (pasice). Začuda ta trend še vedno raste. Hm. Web 2.0 pa je s svojo dvosmerno komunikacijo sploh povzročil zmedenost in po par letih od pojava tega termina večina še vedno ne ve ravno, kaj bi s tem počela v stilu a je to kaj za na kruh namazat?
Ljudje oz. potrošniki, katerim so namenjena vsa oglasna sporočila, doživljajo preobilje te vrste informacij. Večino teh informacij preprosto prezrejo, ker jim produkti/storitve ne rešijo njihovih težav hitreje in lažje ter predvsem ker so vsa sporočila zasnovana po istem kopitu.
Na drugi strani količina znanja narašča eksponentno in to, kar je odlično delovalo v preteklosti, v prihodnosti preprosto pač ne bo, saj bodo pametni ljudje izumili nove tehnologije, nove poslovne modele, nova sporočila, ki bodo prekteklost postavili na glavo. Tu je tako pri ustvarjalcih kot tudi pri potrošnikih še toliko bolj pomembna moč percepcije – učinkovito in hitro sprejemanje, procesiranje, analiziranje informacij iz okolja in realizacija ugotovitev v novih idejah, produktih, storitvah, poslovnih modelih ali prodajnih kanalih. Ustvarjalci imajo moč, da naredijo novo, potrošniki pa so lahko vsak dan glasnejši in dosežejo vse več ostalih ljudi v njihovi okolici.
Bottom line tu je, da bodo v prihodnosti zmagovali predvsem tisti, ki bodo (če že niso) spremenili svoj mindset iz črednega/pasivnega v unikatni/proaktivni.