creating-contentPravilo 1% je koncept, ki pravi, da od celotne internetne populacije, ki si ogleduje vsebine na spletu, jih ustvarja samo 1%. 9% jih sodeluje (komentira, ocenjuje,…), medtem ko preostalih 90% samo brska po teh vsebinah.  Te številke se nanašajo samo na kvantiteto. Kaj pa kvaliteta?

Slovenski ekonomist Mićo Mrkaić je predstavil zanimiv koncept, ki pravi, da obstajata dve vrsti javnih/online debat. Prvi tip je rezerviran za strokovnjake. Gre za ozko usmerjene debate, v katerih lahko sodelujejo samo ljudje, ki imajo poglobljeno znanje o določeni temi. Take debate so ponavadi konstruktivne ali pa smo vsaj priča spopadu dveh ali več različnih polov.

Drugi tip pa so javne, nestrokovne debate o (trivialnih) temah, kjer lahko sodeluje vsak, ki ima 5 minut prostega časa. Raven teh debat se vedno spusti na raven največjega bebca v skupini. Tako nekako kot najšibkejši člen v verigi.

Večina ljudi znotraj 1% (ustvarjalci vsebin) in 9% (sodelujoči) ima ponavadi največ časa v življenju. To pomeni tudi, da imajo tudi najmanj kvalitetne informacije (-> vsebine). Kvalitetne informacije namreč prihajajo od ljudi, ki dejansko počnejo nekaj produktivnega in morajo ponavadi sklepati kompromise, da lahko ustvarjajo te vsebine (če to ravno ni v njihovem opisu dela). To privede do zaključka, da bodo na vsakem mediju z nemoderiranimi vsebinami prevladovale vsebine z nizko kvaliteto (malo koristnimi informacijami).

Zakaj bi bilo to narobe?

Na primer najbolj ogledan video vseh časov na Youtubu je video, kjer tip poskakuje po odru in to naj bi bila evolucija plesa. No ja. Po moje hakeljc leži v tem, da večina ljudi pač preprosto ni tako inteligentnih oz. željnih kvalitetnih vsebin z dodano (informativno,…) vrednostjo. Ker morajo misliti zraven. Ker so leni. Ker je šolski sistem v k****. Dr. Vesna Vuk Godina je rekla: Kritičen um je prekletstvo. To ni božji dar. Božji dar je neumnost. Neumni ljudje so srečni. Potrebujejo preproste, nizko kvalitetne vsebine, ki jih lahko konzumirajo in sodelujejo kot komentatorji, ocenjevalci,…

Zabavno dejstvo v tem kontekstu je tudi to, da radi govorimo o preobilju vsebin. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi vsebine ustvarjal več kot 1% uporabnikov interneta? Mislim, da bodo ta problem rešile prihodnje spletne tehnologije, ki bodo prinašale relevantne, personalizirane in konsolidirane vsebine. Vsak bo imel absoluten nadzor nad tem, kakšne vsebine bo konzumiral. Tak tip demokracije bo prinesel skupaj podobne vsebine podobnih nivojev kvalitete pravim ljudem.

Originalna objava v angleškem jeziku je tudi na Golden Drum community strani.