Zadnje čase v naših logih govor bolj ko ne teče o krizi. Za veliko podjetij so to zelo težki časi in reže se, kjer se da in tu se poleg ostalih postavk znajdejo tudi odpuščanja zaposlenih. Da situacija v Sloveniji res ni rožnata, kažejo podatki o razmerju med prostimi delovnimi mesti in iskalci zaposlitve na blogu Dataoko.
Vendar pa se je na drugi strani potrebno vprašati tudi, zakaj so ti ljudje bili odpuščeni in kaj bi bilo mogoče storiti, da do tega ne bi prišlo. Kdo je tako nepogrešljiv za podjetje, da lahko ostane in kdo mora iti, koga bi podjetje zelo težko pogrešalo, za koga bi se borilo? Ob razmišljanju mi je padel na pamet seznam stvari, ki človeka v podjetju naredijo nepogrešljivega:
- Funkcija: najbolj očitna med vsemi. Odločevalci in vodje gredo ponavadi ven med zadnjimi (no, razen, če si v državnem podjetju in se zamenja oblast), saj nekdo mora peljati naprej tisto, kar se še peljati da. Ostati parkiran na prvi stopnički, kamor si prišel v podjetju torej niti ni tako varno, kakor se zdi na prvi pogled. Višje ko prideš, težje oz. kasneje boš šel.
- Vpetost v podjetje: tudi če nisi na tako pomembni funkciji v podjejtu, gre lahko čez tebe veliko enih procesov, informacij, dokumentov, projektov, you name it. Tu je glavno vprašanje, kako hitro zamenljiv si oz. ali bi podjejte več stalo (čas=denar), da najde in uvede tvojo zamenjavo ali bi prihranilo več, če te ne bi bilo več. Kadar je prva postavka večja od druge, si na dobri poti.
- Informacije: bolj umazana različica je, da npr. o direktorju veš toliko zanj neprijetnih stvari, da si ne more privoščiti, da bi te odpustil; malce manj pa da o izdelkih/storitvah podjetja in o trgu in na sploh o samem poslovnem okolju podjetja več veš, kot drugi v podjetju. Če si npr. CIO v podjetju in imaš edini celotno sliko o zapletenem informacijskem sistemu podjetja, potem si bo redko kdo lahko privoščil, da te odpusti.
- Znanje in odličnost pri delu: tega ni potrebno posebej razlagati – več, ko znaš, več veljaš, bolj kvalitetno, ko narediš, večjo dodano vrednost pomeniš za podjetje.
- Passion: ali po domače strast do dela je vse prevečkrat zanemarjena postavka. Greš zjutraj z veseljem na delo, se hočeš dokazati vedno znova? Če že v štartu izgledaš anemičen pri delu, je vse nekaj drugega, kot da si stalno naspidiran in s tem navdihuješ pri delu še ostale. To pomeni, da se moraš res dobro počutiti pri tem, kar delaš. Če ti ni do tega, potem je res najbolje, da greš drugam, kjer ti bo bolj dogajalo. Bo bolje za vse, še posebej pa zate.
- Hitrost, produktivnost in iznajdljivost: ali po domače getting shit done. Ostanejo tisti, ki naredijo stvari. V roku. Najhitreje. Z najmanj uporabljenimi sredstvi.
- Interni marketing: sicer malce čudna postavka, a v svojem bistvu pomeni, da če že ne znaš veliko, nimaš veliko informacij itn, lahko na drugi strani pomeni, da poskrbiš, da tako izgleda ali dobri stari domači fake it ’till you make it. Izhod v sili, ki na koncu dneva nobenemu ne dela usluge.
- Žlahta: ni toliko stvar nepogrešljivosti, kot je ovira za to, da nekdo, ki je žlahta odločevalca v podjejtu, gre iz podjetja.
Sem kaj pozabil?