Denis Oštir je danes objavil fotko jezera Žovnek in dodal, da bi Avstrijci iz tega naredili vrhunski resort. Zelo verjetno res. Dodal je še: “Turizem, kot strateška prioriteta države, pa te fore.”
Takih primerov je malo morje. Tudi npr. presihajoče Cerkniško jezero kot znamenitost v svetovnem merilu obiščejo zgolj lokalci in tisti, ki se tam znajdejo po naključju ali naredijo domačo nalogo, kaj se da pogledat na Notranjskem.
A težava še zdaleč ne leži samo v državi. Naloga države ni umetno podpirat poslovnih modelov, ki ne zdržijo. Niti si tega ne more privoščiti. Poglejte banke npr. Naloga države je zgolj omogočiti možnosti za proaktivno podjetniško okolje. To pa se ne nanaša samo na turizem, ampak na celotno gospodarstvo. Recimo gradbena dovoljenja, soglasja za gradnje in na sploh poenostavljene postopke npr. potrebujejo tudi v visokotehnoloških panogah ali pa v kmetijstvu (npr. namakalni sistemi!).
Zraven pride tu še kreditiranje, davčna politika itd. Skratka država se mora zgolj odločiti, ali bo svojim državljanom omogočala delati posel. To ne pomeni, da mora dajati subvencije in imeti razvite bajne sheme, kajti če ima v tem primeru turistična destinacija dobro razvit poslovni model, bo denar prišel sam od sebe. Prišli bodo vlagatelji, prišli bodo gosti.
Največja težava so ljudje sami. Velikokrat si niti ne želijo imeti turizma poleg svojega dvorišča. Radi bi imeli samo mir. Tujega nočemo, svojega ne damo. Tudi če bi od tega lahko vsi živeli bolje. Na Cerkniškem jezeru npr. so bili zatrti praktično vsi poskusi turizma s strani okoliških prebivalcev.
V podpiranju zgornje trditve bi lahko našel še kopico argumentov; začenši z že skorajda pregovorno obupno ravnijo storitve za stranke.
Tako da preden s prstom kažemo na državo, se je potrebno vprašati: ali si Slovenci sploh želimo turizma in turistov?