Zapise o tem, kako podjetja v komunikacijo svojih blagovnih znamk vse bolj pogosto vpletajo Facebook, beremo že nekaj časa. Večinoma je govor o tem, kako biti na Facebooku čim bolj uspešen, a vendarle se je nekaj vseznalcev obregnilo na to, da podjetja zapravljajo tisoče evrov za produkcijo svojih spletnih mest, potem pa na jumbo plakatih promovirajo zgolj svojo prisotnost na Facebooku. Kakopak – na vrtiček na Facebooku je potrebno zvabiti čim več ovčic, a v oči bolj bode pomemben dosežek, ki je uspel Facebooku – postal je ena od privzetih platform za komunikacijo na spletu.
Mimogrede, ta primer je dober. Od vseh (upam si trditi) ponesrečenih poizkusov usmeriti ljudi iz offline komunikacije na Facebook je tale zagotovo eden boljših. Manjka mu mogoče le še en “Alo, bolan, prati nas!” (aka. call-to-action) sicer pa da mimoidočemu dober vtis, kaj lahko na Facebook strani pričakuje.
No, kakorkoli, podjetja s tem delajo Facebooku precej dobro uslugo. Ljudem, ki opazijo te oglase, vsakič znova nabijejo v glavo opomnik, da morajo it na Facebook (se družit z njimi).
Facebook je naredil prav simpatičen model, ki preverjeno učinkuje: ljudje se v zameno za tisti blok parih oglasov na desni strani družijo na Facebooku -> v ta proces se potem zaradi velikega kupa uporabnikov na istem mestu vpletejo podjetja -> Facebook za prisotnost ne zaračunava, plačajo se le oglasi, kadar hoče podjetje pospešiti dogajanje in hitreje privabiti uporabnike, da postanejo njihovi privrženci -> v želji po prikazovanju čim boljših številk (=rasti števila privržencev) marketinški oddelki zakupijo oglase – tako na Facebooku kot v offlineu -> ko uporabniki Facebooka preberejo celoten newsfeed, se gredo iz dolgčasa klikat oglase, kaching!
Hej, stric Google!
No, isto reč se je že prej šel Google. Poleg iskalnika so razvili so vsa mogoča brezplačna orodja, ki jih ljudje potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu (e-pošta, delo z dokumenti itd.) – vse samo zato, da ljudi spravijo na internet, kajti vsak uporabnik na internetu je njihov potencialni zaslužek – klik, oglas, klik, klik, oglas.
Nenazadnje tudi Googlov Android prihaja v ospredje s polno paro in poleg Applovga iOSa tvori enega glavnih mobilnih ekosistemov. Ne glede na to, da se njuna koncepta tu pa tam razlikujeta, s svojo dobro uporabniško izkušnjo in predvsem vsebinami pospešeno spravljata ljudi na pametne telefone. Slednji postajajo tako strojno kot tudi programsko vse močnejši, vse več nalog je možno opraviti na njih. Vzporedno s tem vse več blagovnih znamk prispeva vsebine – aplikacije – ki delajo te naprave privlačne. Poslovno gledano Apple tu največ pridobi s prodajo naprav in aplikacij, Googlov adut pa so kliki na oglase, ki jih strežjo prek svojih oglaševalskih platform. Ti sistemi so sicer veliko bolj kompleksni, a za ilustracijo naj bo dovolj.
Facebook prežema splet
“Všeč mi je gumb” na vsako spletno stran! Hej, tudi blog, ki ga ravno bereš, kleca pod težo Všeč mi je gumbov (30% prometa, ki ga je prinesel Facebook v zadnjem letu ravno ne gre vreči stran, mar ne?). Predvsem pa ni panike tudi, če je gumb nameščen v črni kroniki ob članku o avtomobilski nesreči, v kateri je umrlo 5 ljudi – uporabniki bodo to še vedno noro lajkali. Saj ne, da jim je to dejansko všeč (emm, upam…), v podzavesti imajo zapisano, da bodo tako najlažje delili novico s svojimi prijatelji na Facebooku.
Kakor omenjeno zgoraj je tudi tu Facebook spet našel win-win model – ustvarjalci vsebin na spletu rade volje umeščajo Všeč mi je gumbe na svoja spletna mesta, saj vedo, da če bodo ustvarili vsebine, ki jih bodo njihovi obiskovalci povšečili, dobili od tega gotovo nekaj dodatnega prometa od Facebook prijateljev teh obiskovalcev.
To je tudi eden glavnih razlogov, da se Facebooku še kar nekaj časa ni potrebno bati za obstoj – tako kot uspešno prežemajo splet s svojimi Všeč mi je gumbi, ni uspelo še nobeni drugi spletni storitvi pred njimi. In tudi dokler bodo uporabniki veselo klikali po Facebook straneh blagovnih znamk, bodo tudi te blagovne znamke vse bolj na svojo ciljno publiko (z oglasi) pritiskale, da se pridružijo čredi(ci) ostalih awesome uporabnikov, ki jim že sledijo.
Hej, blagovne znamke vlečejo ljudi na kup. Twitter je denimo dobil precejšen zalet, ko so se mu pridružili zvedniki (osebne blagovne znamke). Ko smo ravno pri tem, ne razumem Googla, kaj muti z lansiranjem strani za blagovne znamke.
In seveda je tu tudi iPad
iPad sicer ne spada v isti kontekst kakor zgoraj opisana zgodba s Facebookom, ga je pa v tem zapisu vseeno potrebno omeniti. Če še kdo slučajno ni opazil, v skorajda vsaki drugi nagradni igri kakšno podjetje podarja iPada. Ker je kul. Ker si ga vsak želi.
Ali zadnji dve trditvi držita, naj presodi vsak zase, je pa gotovo res, da je Applu poleg iPhona, ki se pojavla samo v vsaki tretji nagradni igri, uspelo narediti prekleto seksi produkt, ki prinaša e-mail naslove, mobilne številke in še kaj.
Zanimivo bi bilo izračunati vrednost oglasnega prostora, ki ga Applu ni bilo potrebno zakupiti, ker so ga drugi zakupili namesto njih – in poleg tega seveda nakupili tudi ustrezno število iPadov. Na primeru zgoraj je šlo vsaj 15.000 evrov za iPade. Vsaj oglasni prostor je bil bržkone zastonj.
Okej, priznam, ta primer verjetno res ne sodi v ta zapis. Ampak bi sodil, če bi ta ista podjetja na iPade namestila tudi svoje aplikacije, ki bi imele zadaj nekakšen poslovni model. Res je, da dobijo od teh nagradnih iger na precej lahek (a ne tako poceni) način kontakte, dodaten promet, poslušalce itd., ampak priložnost leži tudi v tem, da se zasidraš uporabniku v njegovo dnevno uporabo naprave z vsebino, ki mu rešuje problem, ga zabava informira ali izobražuje.
Zgleda, da smo sredi vzpona zgolj parih velikih platform, ki bodo poskušale zadovoljiti vse naše spletne in mobilne potrebe, pomagale bodo opravljati čim večje število dnevnih nalog kar v oblaku ter se bodo seveda teple za našo pozornost in evre.