Skip to content

Twitter zabava ali prevedimo social media

Vse se je začelo na IABC Slovenija dogodku, kjer je med drugimi Jasna (@jasna) imela predstavitev o strategijah v social media. Jasna je social media v predstavitvi prevedla v družabni mediji, kar me je zmotilo, glede na to, da sva se z mentorjem za diplomo zedinila o tem, da je še najbolj ustrezen prevod družbeni mediji, pa tudi najbolj smiselno se mi sliši. Potem, ko sem moral sikniti, so se v debato vpletli še vsi prisotni in do konca se nismo uspeli dogovoriti.

Dilema mi ni dala miru, zato sem kmalu po prihodu domov twitnil:

Kaj je bolj prav – družbeni al družabni mediji (za prevod social media)?

To je tako na Facebooku kot tudi na Twittru na srečo sprožilo debato, kateri prevod je najbolj ustrezen. Jasna (@jasna) je prevzela pobudo in prek orodja Twtvite (btw, I love it!) organizirala Twitparty – iskanje prevoda za social media. Zanimive so ble reakcije nekaterih twitter & non-twitter ljudi, ki so me, potem ko so to videli na twittru ali pa sem jim povedal o dogodku, bjondasto pogledali, češ na partyju boste pravajali. Gruvi! Not.

Če imaš račun na Twittru, priporočam, da slediš objavam naslednjih kul ljudi, ki so se prikazali na partyju: Anuška (@DeloMag), Denis (@clovek) Roni (@hadhad), Tomica (@illegaldrum),  Jasna (@jasna), Gregor (@jssr), Nina (@opica), Tatjana (@tatajan) Maja (@huferka), Luka (@luka259), Mak (@makonja), Nejc (@nejcd), Tamara (@tamejhna), Nataša (@Vrisk), Tomaž, (@tomazstolfa), Anja (@anjarenko), Luka (@lukisiki ) in Boštjan (@pizama). Če sem koga pozabil, naj to zakriči v komentarjih, pa ga/jo dodam.=)

Z Jasno in Natašo smo sicer prej morali jit, ker smo imeli vsak posebej še svoje prijetne zmenke in domenke, a glede na objave na twittru, se je začetna na pol resna debata prevesila v prijetno druženje / zabavo in glede na to, da so nekaterih poročali o glavobolih, konkretno zabavo. Seveda se o prevodu nismo zedinili, kvečjemu smo dodali še nekaj novih predlogov (npr. integralni (?!)…).

So, what so cool about that party?

Zadeva je iz sociološkega vidika zanimiva, saj se na enemu mestu v živo zbrala skupina ljudi, ki se prej večinoma ni poznala v živo, a so člani skupine v pogovoru na Twittru  (in Facebooku) stkali dovolj močne vezi, da so te vezi bili pripravljeni podkrepiti v živo, poleg tega pa so imeli za to dovolj močen razlog (hm, izgovor?) – dogovoriti se o prevodu social media.

Zabavni so bili prihodi posameznikov, kateri so se najprej predstavili s svojim imenom in potem še z vzdevkom na Twittru. V splošnem lahko rečemo, da so (smo) ti ljudje precej ekstrovertirani in potemtakem nimamo težav s komuniciranjem navzven, kar se je najbolj videlo, ko je debata naravno stekla.

Kaj se lahko naučimo iz tega:

  • začelo se je oblikovati pleme – “Communities are more of a “gathering place”, they’re sort of stagnant. Communities are formed from common interests of community members. Great tribes are in motion, looking to accomplish or prove something.” (podrobneje o tem v Tribe Building blog zapisu)
  • “Great tribes are formed by people with expertise, desire and passion, but don’t place too much emphasis on expertise.” – imeli smo skupno željo po dogovoru o prevodu (passion), vsi vsaj nekaj vemo o social media in imamo znanje angleškega jezika (expertise) in želeli smo se spoznati, videti v živo, narediti nekaj koristnega in se ob tem še zabavati (desire).
  • Ljudi lahko na enem mestu zbereš, če jim ponudiš dovolj močen razlog, zakaj bi tako storili in če sami vidijo v tem interes (what’s in it for me)
  • Nadgradili smo naše spletne povezave s srečanjem v živo, kar bo imelo vpliv tudi na našo nadaljno interakcijo – odnosi bodo močnejši, obstaja možnost nastajanja novih sinergij. Online komunikacija ima sicer veliko svojih prednosti, a komunikacija (in skupna prisotnost) v živo omogoča izkoristiti vse človeške čute, ki jih online ne moremo. “Uporabniška izkušnja” je tako še močnejša. Oba načina morata iti z roko v roki, ta primer je eden boljših.
  • Da se oblikuje, pleme potrebuje učinkovito, prijazno platformo za povezovanje, in Twitter (in njegove spremljevalne aplikacije) to omogoča.
  • Plemena so močnejša od skupnosti – komponenta strasti (passion) daje tisto energijo, ki omogoča, da prek medija (platforme) ljudje veliko bolj učinkovito pošiljajo sporočila (ideje,…) med druge ljudi in nase navlečejo ostale, s katerimi delijo isto strast. Ni nujno, da je veliko, pomembno je, kakšen vpliv naredijo tisti, člani, ki imajo dovolj veliko strast.
  • Ljudje so družabna bitja in se potematakem radi povezujejo, vendar pa mora nekdo prevzeti pobudo in povezati ljudi med sabo. Lahko je to samo eden, dva, trije,…, ki nase navežejo še ostale, ampak vedno mora nekdo prevzeti pobudo.
  • Še kaj? Zapiši v komentarjih.

Epilog

Svoje mnenje je prejle (4.7.2009 12:07) na twittru objavil tudi @gradishnik, ki se skriva pod pvsedonimom Janeza (Janka) Gradišnika:

gradishnik @anejmehadzic Posredovalec zabave, jedko, resneje družabni medij, občilo, sredstvo, družbena je pa korist, sonce na nebu.

Spet dobra iztočnica za nadaljno debato in nov twitparty, saj je zadevi treba priti do dna. Ali pa kozarcu. Saj vseeno. Let’s hang out.

DOBER ZAPIS? NE ZAMUDI NASLEDNJEGA.
Pridruži se naročnikom, ki vsako sredo prejemajo zadnje objave z bloga in vsebine na temo grajenja posla na internetu in uporabniške izkušnje.
Tvoj e-mail naslov seveda ostane samo pri meni.
  • Kaj pa “družitveno občilo” ali kakšna variacija/permutacija na to temo; skratka izhajajoč iz glagola družiti se.

  • Ker slovenščina (še) nima enoznačnega prevoda za to besedno zvezo, je tu možnih več različic.Če že najdeš kakega, ki približno ustreza, je potem tu še vprašanje, “kako se sliši”. Težava pri temu prevodu je, da se v teh medijih izključno ne družiš, pač pa deliš povezave, nalagaš slike,…

  • Bo

    Ne drži, tviter Gradišnik ni Branko, ampak je Janko, in ker od Gradišnikov, kakor vem, ni (bil) noben Janko, sklepam, da gre za psevdonim (mož, ki ga predstavlja avatar, Janez Gradišnik, pa je pred časom itak umrl).

    Torej ste na faksu iznašli prevod, družbeni medij, zakaj potem naokoli sprašuješ manj izobražene tviterje? Radoveden sem.

    Družbeni mediji se za moje pojme sliši malo preveč pomembno; je social media družbeno zares relevantna gruča občil? Državljansko novinarstvo ima konkretno težo? Potem lahko družbeno zaradi mene.

  • Bo, tu si me našel, informacija ni bila preverjena (o Gradišniku), hvala ti, vzeto na znanje za prihodnost. Sem popravil v zapisu. Kot si utegnil opaziti, trenutno poteka dokaj odprta in široka debata o tem, kateri prevod je najbolj primeren, saj trenutno ni enoznačnega prevoda, zato je vsako argumentirano(!) mnenje dobrodošlo.

    Dobro vprašanje. Po moje je dejansko relevantna gruča občil, saj je preko teh medijev mogoče izoblikovati cela gibanja (npr. Twitter in volitve v Iranu), glede na to, da na enem mestu združujejo veliko število ljudi. Za to so v glavnem pomembne tri stvari: dobra ideja oz. vsebina, ki je ljudem pomembna, mnenjski voditelji, ki za sabo potegnejo vse ostale, ki sledijo in platforma (medij), ki to omogoča.

  • Anej, izpustil si en pomemben del :) Najprej sem uporabljala družbeni…
    V moji knjigi Nove priložnosti e-komuniciranja (2007) je poglavje, ki je imenuje Družbeni mediji. Torej enako kot sta govorila z mentorjem (morda tudi zaradi knjige, ker mislim, da gre zaenkrat za edino slovensko literaturo s tega področja).

    No, kasneje, ko se je večkrat pojavljajo družabni mediji, sem razmišljala o tem, da je družabna narava medijev (being social) morda ustreznejši prevod in sem zato za predavanje prejšnji teden prevedla “social media” v “družabni mediji”. Kot si videl pa lahko za eno in drugo najdemo razlago… Morda pa je primernejši nov izraz.

    Sem zelo vesela, da se je udeležilo toliko twitterašev in to dobesedno “z danes na jutri”. Za brainstorming super, realno pa bo potrebno v debato vključiti še kakšnega slovenista.

  • Pingback: Twittparty – Twitterparty Pri Zelenem zajcu | had blog()

  • Bo

    Hm. Prek “socialnih medijev” je že povezano ogromno ljudi, podatkov je veliko, mnenja, ideje, vse sila napredno, ampak saj veš, kaj se govori o facebook generaciji, “napredne, a zlahka vodljive množice”.

    Da so novi mediji v splošnem relevantni, dvomim, v splošnem prevladuje druženje, friendsi, followerji, zabavanje, lahkotnost, tudi obešenjaštvo in cinizem, ki pa je po moje mimogrede pozitivno, ker nam dela kožo bolj debelo, bolj premislimo, kaj napišemo, kako se obnašamo, ker če se kako čudno, nam kdo hitro in z užitkom zagode.

    No, stvari bi morale biti pomembne v splošnem, da bi jim jaz nadal pridevnik družben in ne družaben.

  • Včeraj sem ravno govoril z eno prevajalko in se je odločila za družbeni, in svojo odločitev argumentirala z: “družabni jim da personificirano vlogo in zveni kot bi bili oni družabni in imeli željo po druženju”.

    Tako da bi bilo res dobrodošlo, da v debato vključimo tako sloveniste kot tudi prevajalce.

    Imaš to knjigo kje na zalogi / bi jo lahko posodila?=)

  • Spletne skupnosti. Vztrajam. Tudi zato, ker v treh urah niste uspeli najti nobene boljše variante. Malo čez 22 sem namreč prišla, ker imam sicer odpor do dolgih sestankov, in ugotovila, da nisem kaj bistveega zamudila. Vse, kar sem pričakovala, me je počakalo. Živele spletne skupnosti!