Skip to content

IdejaX Zagreb

Tokrat sem na IdejaX festivalu, zagrebškem oglaševalskem festivalu. Program izgleda kar raznovrsten in pokriva oglaševanje na vseh glavnih komunuikacijskih kanalih, v prednosti pa je seveda splet. Vrhunec festivala bo sicer šele jutri popoldne, ko bo na odru stal the-one-and-only Gary Vaynerchuk. Med predavanji bom poskušal sproti strniti glavne misli predavateljev.

Marc Lewis, dekan Londonske šole za komuniciranje

Ena glavnih misli je bila, da misli da so profesorji, ki predavajo marketing/advertising na angleških fakultetah, ponavadi zabluzili v poslu, baje je podobno tudi na Hrvaškem. In da, tudi v Sloveniji.  Misli, da so šole nasploh zelo neučinkovite in študente učijo vse drugo razen tega, kar bodo potrebovali v poslu. Pravi, da svoje študente že od samega začetka uči razmišljati strateško in predvsem pripovedovati zgodbe.

Omenil je, da 65% sredstev, ki jih zberejo v šoli, vložijo v štipendije za študente, medtem ko ostalih 35% vlagajo v nove projekte študentov.

Pokazal je tudi nekaj najboljših del svojih študentov, ki jih kot dekan šole izbira, objavljena pa so na tej strani. Na šoli je uvedel tudi wiki sodelovanje med študenti in profesorji ter tako poskrbel za izmenjavo znanja.

Doug Harris, direktor in COO agencije Noisemaker Communications / Creative Animal International

Tako kot je predhodnik začel predavanje s kričanjem, je Doug začel s pompoznim komadom. Nekako je seveda moral upravičiti svoje ime – NoisemakerVsekakor zelo kul v primerjavi z vsemi anemičnimi slovenskimi predavatelji.

Veliko se ukvarja z radiem in predavanje poteka pod geslom – Lahko zapreš oči, a ne moreš zapreti ušes. Radio ga še vedno navdušuje in je razlog, da vstaja zjutraj. @anuscha ga lepo opiše kot “odvetnika malce pozabljenega medija”

Pravi, da je prednost radia nizka cena oglaševanja, in s ponavljajočimi sporočili tudi velika učinkovitost. Poda primer Beethonove 9. simfonije v oglasu za ocvrte piščančje zrezke, kjer čez posneli še glas, ki je pel “Chickeeen fried steaaak”; ljudje so potem baje hodili v restavracijo in namesto, da bi normalno naročili, zapeli oglas – ustvariti moraš nekaj, kar se bo ljudem vtistnilo v spomin.

Radio mu je všeč, ker lahko poslušaš radio in brez težav delaš druge stvari; ker je radio medij, ki ga voziš s sabo v avtu; ker je radio instanten (nekako ne zgleda fan interneta); ker je ljudem believable; ker se ljudje odzivajo na catchy sporočila.

Ljudi najbolj zanimajo naslednje stvari, na katere so tudi sicer tako ali drugače najbolj občutljivi/čustveni: seks, fantazija, humor, patriotizem, škandali, denar, krivice, rešitev težav, ogorčenje.  Blagovne znamke naj ustvarjajo čustevno komunikacijo, ustvarjajo naj sporočilo za poslušalca in ne o produktu.

Trdi da od tradicionalni kanalov ima radio najboljše rezultate in da naj mu blagovne znamke dajo (še eno) priložnost.

V ZDA se ne zgodi primer, da bi imel določen radio monopol, ampak je postaj veliko in DJji teh radiev so tam zvezde.

Na koncu pa še nekaj nasvetov pri oglaševanju na radiu – dodaj svojemu dnevu dodatne pol ure (bolje izkoristi dan za kreativnost); naredi nekaj drugačnega (poda primer Janet Jackson na Super bowlu, ko so njen “spodrsljaj” videli v živo samo tisti, ki so sedeli na pravem mestu – na štadionu življenja se vsedi na pravi sedež – get out and let life hit you in the face); zaključuj stvari, znebi se tega, kar te omejuje.

Pieter Goiris, CEO Boondoggle

Tema predavanja je: kako bodo pametne ideje v prihodnosti gradile blagovne znamke.

Ko govorimo o engagementu, hočemo izmeriti, kaj ljudje počnejo in z današnjo tehnologijo to lažje počnemo. Potrebno je definirati KPIje, ki so usklajeni s sodobno komunikacijo in ne tradicionalno.

Smart ideas – ideje, ki generirajo navdušenje, vzpodbujajo pozitivni word of mouth in spreminjajo obnašanje publike, ki jo nagovarjajo.

Primer ene takih idej je kampanja, ki so jo naredili v Antwerpnu za Nike, kjer so ljudje tekli v različnih oblikah glede na postavljen zemljevid. Case si lahko ogledaš na Boondongle spletni strani. Predavanje se tudi sicer vrti okoli kul caseov, kakor prejšnjega, si lahko tudi ostale ogledaš na tej povezavi.

Poudaril je, da naj tako agencije kot podjetja sodelujejo med seboj in ustvarijo kreativen/pameten ekosistem in tako še bolje izkoriščajo potenciale. Tako lahko lažje pride do novih produktov in storitev, ki bodo reševale težave ljudi.

Ideje morajo biti dobro premišljene in upoštevati celo verigo ustvarjanja vrednosti, drugače ne bo uspešna – potrebno je dobro premisliti, kako se bo izvajala prodaja, kako trženje, proizvodnja. Digital ni pomemben samo zato, ker je digital, ampak zaradi dejstva, da se kupovanje seli na digitial. Dokaz, da dela tudi to, kar govori, so prej omenjeni casei, kjer se prepletajo Facebook aplikacije, QR kode, geolokacije, TV in živi dogodki v enovito celoto.

Okrogla miza: Dario Vince, Davor Bruketa, Kristijan Gregorić, Nadežda Milenković, Bruno Bonifačić

Težav oglaševalske stroke je, da se ne brendira kot – strokovnjaki, zato so taki problemi v poslovanju agencij. Pri mehanikih in zdravnikih jim ne more vsak pametovati, kaj naj delajo. Klienti nimajo zaupanja v agencije, da so res strokovnjaki. Med agencijo in klientom se mora oblikovati partnerstvo. Če brand equity raste, potem lahko govorimo o partnerstvu med agencijo in podjetjem.

Gerd Leonhard

Prihodnost je v SoLoMo – Social, location, mobile + video. Danes, ko greš na party, imaš že celoten playlist na Youtubu, Spotifyju, Groovesharku.  Vse, kar nam je všeč, bomo imeli kmalu v oblaku. Ko imaš 5 milijard ljudi, ki dajo vsebine v oblak, imamo o njih veliko podatkov, ki jih lahko izkoristimo za marketing. Google bere vaše e-maile – dobiš ga zastonj, a Google bere maile in servira oglase. Vse bo v streamingu, taggingu in oblaku.

Tržniki morajo razmišljati o oblaku. Poleg tega postajamo ljudje monitorjev in ne več ljudje knjig. Ljudje monitorjev hočejo nalagati vsebine; tržniki jih morajo privlačiti k vsebinam. Ljudje hočejo samo vsebine brez trenja – težav pr konzumaciji.

Humanized brands – primer Pepsija – dali 28 milijonov dolarjev ljudem z dobrimi idejami. Dropbox – give something to get something – sinhronizacija podatkov – če poveš drugim ljudem, dobiš dodaten prostor za hrambo datotek. Če tvitaš o baru, dobiš zastonj pivo – social currency – oglaševanje v zameno za pivo.

Marketing goes mobile – če ne boš v mobile, ne boš marketiral. Mobile ad spending super hitro raste. Mobile paying – Google wallet. Če si marketer, ne zapri se v narrow band svet.

E-mail is for old people. Da, ampak social ga ni izpodrinil.

DOBER ZAPIS? NE ZAMUDI NASLEDNJEGA.
Pridruži se naročnikom, ki vsako sredo prejemajo zadnje objave z bloga in vsebine na temo grajenja posla na internetu in uporabniške izkušnje.
Tvoj e-mail naslov seveda ostane samo pri meni.