Skip to content

Dogodek Zavoda Ypsilon: Riccardo Illy, Japec Jakopin, Tone Strnad in Marjan Batagelj

Zadnje čase me je spet povsod polno=) Tokrat sem se na povabilo @gcuzak  (tnx!), ki je ponudil prevoz do IEDC na Bledu, udeležil dogodka Zavoda Ypsilon pod geslom Brez muje se še čevelj ne obuje. Med nas so privabili super goste: predsednika uprave Gruppo Illy in člana nadzornega odbora IEDC Bled Riccarda Illyja, ki je razkril svojo poslovno in politično pot, temu pa je sledila še okrogla miza še z dr. Japcem Jakopinom (Seaway Group), Tonetom Strnadom (Medis) in Marjanom Batageljem (Postojnska jama in Batagel & Co.).

Predavanje Riccarda Illyja je izzvenelo sicer več ali manj kot zapis iz Wikipedie, par zanimivih insightov je ponudil šele pri vprašanjih iz publike. Bolj je navdušila okrogla miza, ki jo je moderiral @zigavavpotic  s tremi hudimi maherji, ki so vsak po svoje dokazali, da se da s trdim, poštenim in pametnim delom doseči marsikaj.

Proti koncu okrogle mize je na žalost klecnila baterija na netbooku, zato sem vključil še tvite izpod prstov @gcuzak . Za kul fotke pa se zahvaljujem Mateju Kolakoviću.

Riccardo Illy

Ricardo Illy

Družina Illy je podjetje ustanovila leta 1933 z družino Hausbrandt. Podjetju Illy Caffe se je pridružil leta 1977, njegova družina je takrat imela cca 60% delež v podjetju. Podjetje je proizvajalo več 10 različnih mešanic kave. Ko je začel delati, se je najprej vprašal, zakaj bi nekdo v Italiji kupil Illy kavo, glede na to, da že obstaja veliko konkurentov – odgovor je bil: zaradi kvalitete. To je postal njihov glavni cilj. Kmalu se je odločil, da bo izločil iz ponudbe več mešanic kave, saj bi imel pri širitvi težave z lokalnimi okusi, tako je obdržal le najbolj kvalitetno.

Kmalu je spremenil tudi logotip, saj se je logotip (ime podjetja / blagovne znamke) začel z veliko črko i, kar je povzročalo zmešnjavo pri izgovorjavi. Reorganiziral je tudi prodajo podjetja (npr. na začetku imeli Rimu samo enega predstavnika za 6 mio ljudi). Stari oče je blagovno znamko dobesedno podaril zastopnikom v Španiji za Iberski polotok; z vstopom Španije v EU 1982 so blagovno znamko odkupili nazaj.

V 1993 je bil izvoljen za župana Trsta in tako je zapustil podjetje in ga prepustil bratu. Podjetje je takrat že prodajalo 5.000 ton kave, od tega so jih 1.000 izvažali. Nikoli ni bil član stranke, ampak ga je podpirala lokalna skupnost.

Po prevzemu položaja je začel reorganizirati obcino in uvedel računalniško opremo v poslovanje. Občino so z njim vodili strankarsko neodvisni ljudje. Ko se je mestni svet uprl proti njemu, je odstopil in potem ponovno kandidiral v 1997 ter ponovno zmagal. Drugi mandat je končal v 2001 in neto bil izvoljen v parlament. Kandidiral je po navodilu staršev, saj v Italji visok položaj v politiki pomeni tudi lažje poslovanje podjetij lastnikov. V parlamentu je ostal 2 leti in potem kandidiral za predsednika regije. Po razgibanem obdobju v politiki se je odločil, da se vrne v podjetje.

V 1993 se je zacel tudi odpirati evropski trg, kar je bila nevarnost za podjetje s prihodom cenejših kav v Španiji. Danes so prisotni že v 140 državah s 16.000 tonami kave in prihodki čez 300 mio € v 2010.

Gruppo Illy je organiziran kot holding. Sestavljajo ga podjetja Domori (čokolada in kakav; uporabljajo le najboljši Criollo kakav), Mastro Janni (vina in sadje), Agrimontana (kostanj in sadje) in Dammann (čaji). Posameznih podjetij niso priključili matičnemu in za vsak produkt obdržali svojo blagovno znamko. Podjetja v holdingu večinoma upravljajo prvotni ustanovitelji ali njihovi nasledniki.

Surovine v glavnem prihajajo iz področij med povratnikoma, imajo tudi svoje planataže v Venezueli. Stranke/ciljne skupine deli v tri skupine: daily affordable luxury, quality seekers, global customers. Njihva glavna vodila so inovacija, izkušnje in estetika.

Kot predsednik holdinga Gruppo Illy mora skrbeti za profitabilnost vseh podjetij v skupini in za sodelovanje med podjetji. Največjo rast hočejo dosegati pri čaju in čokoladi, kjer v nove posle investirajo do višine letnega prometa, cash flow pa investirati v vinarski sektor, ki je kapitalsko najbolj zahteven; investirali so v nakup blagovne znamke in v izgradnjo infrastrukture in nakup zemlje.Ricardo Illy in publika

Vprašanje iz publike: Zakaj ste se iz podjetništva usmerili v politiko?

Pravi, da se je v politiki naučil, da moraš vsako odločitev temeljito premisliti, kako jo boš izvedel in to spoznanje sedaj s pridom uporablja v podjetju. Občina mora imeti strategijo, vizijo in učinkovito upravljanje. Na začetku je bilo občino težko upravljati, saj ni bilo pravih kadrov in je moral najprej reorganizirati celotno poslovanje.

Ko je vstopil v podjetje, mu je oče dal knjigo Petra Druckerja, kjer je našel glavni poudarek na konceptu trženja, ki je narekoval, da delničarjev podjetja ni potrebno samo zadovoljevati z donosom, ampak morajo imeti tudi pristen interes v podjetje, kakor morajo skrbeti tudi za okolje podjetja, kar pomeni, da mora podjetje dajati okolju nazaj, kar je iz njega dobilo. In zato se je odlocil, da kandidira in da nekaj nazaj okolju.

Kakor je to sicer teoretično plemenit namen, ima prisotnost poslovnežev v italijanski politiki tudi precej zasebne motivacijske faktorje=)

Vprašanje iz publike: Komentirajte joint venture s Coca-Colo

Joint venture se je zgodil približno 3 leta nazaj, ko je Coca-Cola preko Danice Purg (go, Danica=) kontaktirala podjetje Illy, da bi radi lansirali nov produkt – pripravljeno kavo.  Illy se je za sodelovanje odločil, ko so se strinjali da bo blagovna znamka kave Illy.

Pri poslovanju s Coca-Colo doda, da je zelo hitro in odzivno podjetje, kar je v nasprotju s prepričanjem, da je kot multinacionalna korporacija počasna. Najprej so lansirali produkt v srednje-vzodni Evropi, nato pa še v Italji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in Japonski. Odločitev za japonski trg obžaluje, saj so tam pogoreli. Občutek mu je že od začetka narekoval, naj se tega trga ne loti in imel je prav. Prizna, da je včasih dobro upoštevati občutek namesto dejstev. Na Japonskem so zgrešili predvsem pri pozicioniranju produkta, embalaži in cenovni politki. Zaključi, da je bil ta produkt predvsem eksperiment in pozitivna izkušnja.

Vprašanje iz publike: Kako se je management v poslu spremenil v 15 letih, ko ste bili odsotni?

Po 15 letih je imel zaradi pomanjkanja časa le malo priložnosti, da bi osvežil znanje managementa. Odločil se je vpisati šest tedenski tečaj na Stanfordu. Misli, da spremembe niso bile velike. Glavne spremembe so se zgodile v komunikaciji blagovnih znamk s prihodom interneta in informatizacije poslovanja podjetja. Če si pred 15 leti hotel komunicirati s sodelavci, si jih moral poklicati ali napisati pismo, zdaj pa imamo e-mail (yay=)  To je povzročilo spremembe, v katerih se lahko organizirajo podjetja.

Spremenil se je tudi pogled na  trajnostni razvoj – potrebna je večja pozornost na družbene in okoljske dejavnike, na kratko družbena odgovornost. To pomeni, da moraš kot manager vključevati v poslovanje vse deležnike (stakeholders) v poslovanje.

Za zaključek pa je dodal še glavni nasveti za vse managerje: gradite na sposobnosti medosebnega komuniciranja. Kot manager moraš dobiti rezultate z delom nekoga drugega – vizijo, strategijo in naloge je potrebno dobro skomunicirati.

Okrogla miza: Navzgor tudi v težkih časih: Japec Jakopin, Tone Strnad, Marjan Batagelj

Japec Jakopin Tone Strnad Marjan Batagelj

Kam pluje ta naša država?

Japec Jakopin: Ne bi smeli biti tako kritični; nismo bleščeča država, a tega, kar smo pokazali v 20 letih, se ni potrebno sramovati. Sedaj pa je gotovo čas, ko je treba storiti korak naprej.

Potrebuje ta država zdravilo in kaj bi pripisali?

Tone Strnad: Za to situacijo, ki je nastala zaradi nespameti ni pravih zdravil, bolj je potreben trezen razmislek.

Je potrebno veliko poguma, da človek v teh časih kupuje bisere (Postojnska jama)?

Marjan Batagelj: Ni bistvo v kupovanju draguljev, ampak je priložnost, ki se je zgodila. Lahko bi se bil odločil za lagodno življenje, namesto tega se je določil, da hoče še kaj doseči. Po 4 mesecih misli, da je bila odlocitev pravilna.

Kaj se je zgodilo z vrednotami?

Japec Jakopin: vse se začne in konča pri vrednotah. V času krize oz. v obdobju naglih sprememb, kakor krizo raje poimenuje, ekonomisti merijo rast z rastjo BDPja. Živimo na planetu, ki ima omejene resurse. Eksponentna rast ni smotrna niti smiselna, velike težave doživljata predvsem kulturno in okoljsko področje. Vrednote, ki jih pripisujejo krščanstvu – pravičnost, zmernost, previdnost in pogum/krepost, niso le zamrle, ampak so prepoznane v človeku kot slabost, šibkost. 7 smrtnih grehov je postalo vzgled. Rast države in družbe ne pomeni rast BDPja, ampak nekaj, kar pomeni rast na kulturnem in okoljskem področju.

Tone Strnad: vrednote se spreminjajo in dokler bo kapitalizem gnal svet naprej, bo težko govoriti, katere vrednote so prave. Misli, da so farmacevti zelo etični in imajo etiko vgrajeno, ko z zdravili pomagajo ljudem. Etika in vrednote izhajajo iz zgodovine, ko je bila družba na nekem področju bolj uspešna, če so prevladovala etična načela. Če pravniki ne bi spoštovali kodeksa, jim ljudje ne bi več  zaupali, ravno tako je z zdravniki. Osnovna etika, ki opredeljuje segmente družbe, bo morala priti spet v ospredje, ker smo na ta način boljši.

Marjan Batagelj pripomni, da veliko sliši o krizi vrednot, a pravzaprav živimo v zelo običajnem času. Vrednota je zanj notranje doživljanje in obnašanje skozi misel, besedo in dejanje. Ne sme ostati samo pri besedah, ampak je potrebno tudi kaj narediti. Treba je vzgajati domoljubje, takih vzgledov v družbi je premalo.

Kako gledate na elite?

Tone Strnad: Kdo pa bi moral predstavljati elite, da bi nam šlo bolje? Misli, da je problem, ki se je pojavil, predvsem tajkunizacija in prevelika prepredenost politike in gospodarstva. Slovenija je majhna; to je težava.

Prebivalstvo se stara. Medgeneracijska solidarnost? Mlade skrbi prihodnost.

Japec Jakopin: kolo zgodovine je potrebno obrniti nazaj. Pojavlja se vse več medgeneracijskih razlik in prepričanje, da so ljudje dobri samo v svojem delovnem obdobju. Včasih so vsi živeli skupaj, sedaj otroke strpajo v vrtce in starejše v domove za ostarele. Starejše generacije so vir modrosti, tega znanja ne smemo odrivati stran. Potrebno je aktivirati starejše. Ne moremo drug brez drugega. O starejših in malih otrocih ne smemo govoriti kot o nekom, ki ga je potrebno nositi v ruzaku.

Kaj pa mediji?

Marjan Batagelj: mi smo tudi sami produkt medijev. Če ti je vseeno, nisi kredibilen. Mediji so malce nerodni, ker hočejo biti bolj pomembni kot govornik. Zapišejo tisto, kar je njim všeč in ne tega, kar hoče govorec sporočiti. Na medije gleda predvsem zadnje 4 mesece kot nekaj, kar ga bo stalno spremljajo in nekaj, zaradi česar ne bo nikoli všečen. Doda še koristen nasvet: “Medije imejte radi, kolikor si sami želite in ne obratno.”

Kaj menite o tajkunih, oligarhih in baronih?

Tone Strnad pravi, da je farmacevt in da je njihova osvnovna naloga trženje zdravil; dober izdelek znajo publiki predstaviti tako, da ga prepoznajo. Na začetku delal v Leku, potem šel na svoje. Pomoči ni imel nobene, kvečjemu mu je kdo pod kolena metal polena. Z veliko etike in veliko dela in niti ne ravno veliko odrekanja, a veliko znanja in izobraževanja je prišel do tega, da ima Medis 50 mio € letnega prometa in 250 zaposlenih po celi Evropi. Ni rabil nobenega botra, ki bi mu pomagal s kupčkanjem kapitala. A zraven omeni, da znajo nekateri ljudje to dobro izkoristiti. Najbrž se tega tudi ne da popolnoma izkoreniniti. To smo dopustili in to zdaj imamo.

V receptu je vedno vmešana v politka. Kako gledate politiko?

Marjan Batagelj hudomušno odgovori, da politika pač opravlja svoje delo in on samo bere, kaj dela.

Kako vidite slovenski šolski sistem in kaj in kaj bi morali spremeniti?

Japec Jakopin: Poudaril, da ima 5 otrok in na njih vidi, kaj se dogaja. Sloveski šolski sistem je povozil čas. Naj učitelji še tako dobro hočejo, nimajo resursov za učenje. Potrebno bo razmisliti, kako izkoristiti potenciale in kako hitreje učiti. Kitajska je npr. naredila nove šole, ki so hitrejše in bolj učinkovite. Prizna, da nima formule za spremembo, a še enkrat poudari, da je šola v Sloveniji nezanimiva in zaostala za časom.Japec Jakopin Tone Strnad Marjan Batagelj Zavod Ypsilon IEDC Bled

Kako uspeti?

Marjan Batagelj je s tem odgovorom poskrbel za najbolj duhovit odgovor na dogodku: “Če je to za vas uspeh, kar sem naredil, potem je recept znan: začnite prodajati sesalce. Ko ugotovite, da vas bodo lahko Kitajci požrli, investirajte v nepremičnine in pojdite v Postojnsko jamo.”

Tone Strnad: Za vsakega je uspeh nekaj druggea. Če želiš uspeti in doseči tisto, s čimer boš zadovoljen, potem moraš slediti sebi. Če delaš tisto, kar ti je zanimivo, potem boš dober.

Japec Jakopin: Poslušajte sebe, zadovoljni morate biti sami s sabo, koža vam mora biti prav.

Zdravnik, ki gradi jadrnice? Se niste dobro počutili kot zdravnik?

Japec Jakopin: Človeku je lahko prav več kož. Lahko dela vec stvari. Prišel je do tocke, kjer je hobi prevladal nad poklicem, za katerega je imel formalno izobrazbo.

Predstavlja Postojnska jama otroške sanje ali nacionalni ponos?

Marjan Batagelj: Najprej so otroške sanje. Ko si v življenju izbiraš stvari, ki jih boš počel, to narediš zaradi tega, ker meniš, da boš uspel nekaj doseči. Pri jami pa je še nekaj drugega: sama jama ne more biti ponosna sama nase, ampak moramo biti ponosni nanjo mi. Ali bomo uspeli del podjetniškega egoizma vrniti nazaj javnosti? Odločil se je, da je jama preveliko nacionalno bogastvo, da bi si ga lastil sam. Dokler verjame v model, ki ga je postavil, ga bo razvijal. Turizem smo ljudje in ta turizem bo vedno ostal v Postojni.

Baterija je po tem vprašanju umrla, @gcuzak  pa je še naprej tvital:

Batagelj: iskali smo tiste, ki so bili slabi. Izjemne smo pustili pri miru, ukvarjali smo se z zgubami. #iedc

Batagelj: v Postonjski so snemali Vinetouja, pa sem bil kandidat za statista, a mama ni dovolila, da bi nastopil #iedc

Batagelj: šlo mu je tudi za ponos, to prizna. Turizem nismo ljudje, turizem so kraji. #iedc

Strnad: na Leku sem bil direktor izvoza, pa mi je počil film in sem šel na svoje #iedc

Jakopin: kri ni voda, z bratom Jernejem že 30 let odlično shajam#iedc

Jakopin: Nothing succeeds as planned #iedc

Batagelj: v letu 2010 je slovenski gost padel z drugega na tretje mesto. Prihajajo Japonci. #iedc

Batagelj: sem vprašal Japonce, kako jim je všeč pri nas, so rekli, je lepa ta Avstrija. Imamo tranzitni turizem #iedc

Jakopin: jaz ne morem v penzijo, to je moj hobi, moj sestop bo vertikalen :) #iedc


DOBER ZAPIS? NE ZAMUDI NASLEDNJEGA.
Pridruži se naročnikom, ki vsako sredo prejemajo zadnje objave z bloga in vsebine na temo grajenja posla na internetu in uporabniške izkušnje.
Tvoj e-mail naslov seveda ostane samo pri meni.