Skip to content

Kaj sem se naučil o biznisu?

Danes sem imel enega tistih prebliskov in sem se vprašal, kaj sem se se v vsem tem času, odkar sem prišel na faks in začel bolj resno delati, sploh naučil. S tem sem mislil predvsem na zakonitosti in nauke biznisa, zaradi katerih v biznisu bodisi zmagaš ali propadeš.

Navsezadnje teče že približno 7. leto nekakšne mešano podjetniško-korporativne scene. Sem firbec, vedno me je zanimalo veliko različnih stvari in sem tako v teh letih zamenjal že kar nekaj projektov in podjetij. Nekaj od teh je bilo #win, spet nekaj #fail. Kaj hočemo, življenje ne pride z navodili.

Skratka – na podlagi povedanega tega lahko strnem nekaj lekcij, ki sem se jih naučil, ko sem plaval in slalomiral po biznisu. 

Sam si si edina ovira

Tudi po vzoru zgornje fotke lahko rečem: Lahko misliš, da zmoreš, lahko misliš, da ne zmoreš. V vsakem primeru imaš prav. Vse je odvisno od tega, kakšen pristop imaš do stvari. Tako te bodo jemali tudi drugi. Več energije, ko daješ od sebe, več se bo zgodilo. More yay and less nay. Na koncu je važno samo to, kar narediš, od praznih besed ni kruha; še posebej za to, ker te kmalu nobeden ne jemlje več resno. Zmagajo samo tisti, ki si nekaj zamislijo in potem to dejansko naredijo. Screw it, let’s do it.

Sploh pa – ko prideš na neko novo idejo, je vse, kar si moraš reči: how hard could it be?=)

Komuniciraj

Bržkone se večina failov v biznisu zgodi zaradi slabe komunikacije. Ker nekdo ni povedal natančno tega, kar je mislil. Ker je po mailih komuniciral čustveno nabite stvari, namesto da bi se pogovoril v živo. Ker je nekdo samo mislil in o tem ni povedal nobenemu drugemu. Ker je nekdo mislil, da je drugi mislil nekaj drugega in ga tega ni vprašal, če je res tako mislil. In tako dalje.

Povej stvari take, kot so. Svojim sodelavcem natančno razloži, kaj potrebuješ in pričakuješ od njih. P o v e j. Misliti pomeni nič vedeti. Če vidiš, da so v neosebno komunikacijo (maili, SMSi…) vpletena čustva, jih ne napiši. Vzemi si nekaj minut in se o zadevi se pogovori v živo.

Če delaš z naročniki, se ne zapri v svoje malo vesolje, ampak jih vključi v komunikacijo. Obveščaj jih o napredku in težavah. Tako boste vsi imeli nadzor nad situacijo. Najslabše je biti tiho in prikazovati popolno situacijo vse do trenutka, ko nimaš več izbire in moraš priznati, da si zajebal.

Priznaj, da imaš problem

To je nadaljevanje prejšnje točke in govori predvsem o tem, da ni nič narobe s tem, če prideš do nekega problema, ki ga ne moreš rešiti. Narobe je to, če o tem nikomur ne poveš. Velik korak k rešitvi problema je tudi ta, da dovolj hitro prideš do tega, da veš in si priznaš, da rabiš pomoč. It’s ok. To ne pomeni, da stalno jamraj in se drži kikle svojega šefa (ker to pomeni, da nisi sposoben opravljati dela, za katerega te plačujejo), ampak takrat, ko si že poskusil vse, kar je v tvoji moči in nisi mogel najti rešitve.

Zjutraj so stvari drugačne

Velikokrat pride do težavnih, s čustvi nabitih situacij. Najboljše sredstvo za reševanje tega je spanec. Nič ni narobe, če si vzameš čas in zadevo prespiš. V tem času se umiriš in zjutraj so stvari videti popolnoma drugačne. Bolj rešljive. Bolj zemeljske. Ne rini z glavo skozi zid. Apokalipsa bo še malo počakala in vse bo kul.

Time is money

Ta trditev ima nadvse kapitalističen prizvok, a vendarle je nauk tukaj ta, da spoštuj svoj čas in čas drugih. Tvoj čas je veliko vreden. Ne zabušavaj takrat, ko naj bi delal. Za to je čas med vikendom, po zaključku delovnega časa. Ko se dela, se dela, ko se zabušava se zabušava. Glej le, da je vsako v svojem kosu in se ne prepleta.

Drugi vidik te trditve pa je, da se ne izplača čakati na nek trenutek, ko boš pripravljen, ko se bodo planeti v vesolju postavili v idealen položaj. Tvoj čas je zdaj in ne jutri. Če nečesa ti ne narediš, bo nekdo drugi.

Izpolnjuj obljube

Kredibilnost in zaupanje se lahko prislužita samo z izpolnjenimi dejanji. Če nekaj rečeš, da boš naredil, potem to tudi naredi. Če si dal besedo, da boš to naredil do 17h popoldne, potem je tvoj čas, da to narediš do 17h popoldne in ne do 17:05. Večkrat, ko zamudiš, večkrat ko ne izpolniš obljub, manj kredibilen boš.

Predvsem pa bodi previden pri tem, kaj obljubiš. Če nisi prepričan, da boš nekaj lahko izpolnil, potem tega ne obljubi. Pika. Better be safe than sorry.

Črno na belem

Vse, kar se dogovoriš, si zapiši. Ljudje imamo lahko velikokrat slab spomin. Včasih ponesreči, včasih nalašč.  Na sestankih piši zapisnik. Pošlji ga vsem udeleženim, da ga potrdijo. Vse formalne dogovore spravi v sporazume ali pogodbe.

Tudi če si z nekom najboljši prijatelj na svetu, se je že prevečkrat zgodilo, da se je to prijateljstvo končalo, ko je bil posredi denar ali odgovornost. Skorajda nič te ne stane, če si dogovore zapišeš na list papirja, a te lahko stane premoženje, če dogovor ni zapisan in gre kaj narobe.

Failing to plan is planning to fail

Biznis ni jazz. Ni improvizacija. Je veliko razmišljanja, vaje in načrtovanja. Vsi tisti, za katere se ti zdi, da vse delajo z lahkoto, so morali veliko delati, da so prišli do tega. Slab načrt ali sploh neobstoj načrta je prvi korak k polomu. Sestanki, javni nastop in predstavitve, projekti,… – vse to zahteva svoj čas za pripravo. Vloži ga, vredno je.

Pravilno definiraj problem, postavljaj prava vprašanja

Ta točka se preliva iz prejšnje. Vprašaj se, kaj sploh delaš. Kateri problem rešuješ? Kaj hoče nekdo od tebe, da narediš? Bi moral res delati to, da bom rešil ta problem? Delaj prave stvari. Ne delaj trdo, ampak pametno. Išči bližnjice. Bodi učinkovit.

Vedno se lahko zaneseš samo nase

Tisto, kar lahko narediš sam, naredi sam. Ne zanašaj se na druge, ne polagaj svoje usode v rokeh drugih. Ne prelagaj odgovornosti. Zaupaj vase. Ampak: Kar ni vredno tvojega časa ali kar nekdo lahko naredi bolje od tebe, delegiraj. Tvoj čas je veliko vreden.

Uči se, išči informacije

Nikoli ne boš vedel vsega, nikol ne boš najbolj pameten na svetu. Lahko pa se temu približaš=) Več veš, več veljaš in več ljudi bo odvisnih od tvojega znanja in informacij. Le znanje in informacije te delajo nepogrešljivega.

Neformalne povezave so enako pomembne kot formalne

Ta točka velja predvsem, če delaš v večjih podjetjih ali državni upravi. Tu si moraš najprej razčistiti formalno strukturo podjetja – kdo je komu nadrejen, komu odgovarjaš in komu zapoveduješ. Samo tako, da bo jasno, komu si dolžen polagati račune.

A po drugi strani je isto pomembno, kakšne neformalne povezave si ustvariš. Kdo je v podjetju tvoj sponzor in zaveznik. Torej, kdo je navdušen nad tabo in kdo ima dovolj formalne moči, da tvoje ideje spravi skozi in te ščiti pred drugimi, če je  to potrebno.

Pomebno je tudi, kako dobro se razumeš s sodelavci. Če si medsebojno zaupate in ste si naklonjeni, potem bo veliko idej šlo lažje skozi, kot če je potrebno na sodelavce pritiskati s formalno strukturo (šefi).

Motiviraj, navdihuj, išči rešitve.

Bolj je pomembno koga poznaš, kot koliko ljudi poznaš

Networking je pomemben. A pazi: kvaliteta nad kvantiteto. Bolj je pomembna kvaliteta vseh povezav, ki jih zgradiš z ljudmi, kakor število. Lahko imaš tisoče navideznih prijateljev, ki ti ne priskočijo na pomoč, ko je to potrebno ali pa maš nekaj tistih, ki jim lahko zaupaš in ki odpirajo vrata.

Vedno bodi na preži za novimi povezavami s sposobnimi in dobrimi ljudmi v biznisu, a gradi predvsem na odnosu s temi ljudmi.

What’s in it for me?

Nenazadnje pa velja, da vedno ko komu prodajaš bodisi izdelke, storitve ali pa samo ideje, mej v mislih, da se bo vedno (kakor tudi ti v tem položaju) na drugi strani vprašal: Kaj je tu koristnega zame? Razmisli, kako lahko nekomu rešiš problem, kako bo s tem, kar mu hočeš prodati na boljšem, kako bo več zaslužil, kako ga bo žena raje imela. Karkoli. Prodajaj koristi in bodi koristen.

Se strinjaš z napisanim ali pa sem popolnoma ustrelil mimo? Sem kaj pozabil? Deli svoje misli v komentarjih.

DOBER ZAPIS? NE ZAMUDI NASLEDNJEGA.
Pridruži se naročnikom, ki vsako sredo prejemajo zadnje objave z bloga in vsebine na temo grajenja posla na internetu in uporabniške izkušnje.
Tvoj e-mail naslov seveda ostane samo pri meni.